Kako otroke pripraviti do tega, da pomagajo pri hišnih opravilih

Zakaj otroci ne želijo pomagati pri hišnih opravilih?

V preteklosti je bilo popolnoma normalno, da so otroci pomagali pri hišnih opravilih – ali pri delu na kmetiji ali pa pri varstvu mlajših sorojencev. Danes ni tako samoumevno, da otroci staršem pomagajo, in strokovnjaki pravijo, da iz tega lahko izvira kar nekaj težav sodobnih generacij.

V zahodnih kulturah sta v zadnjih desetletjih nastala dva svetova: svet odraslih, katerih naloga je med drugim tudi skrb za skupno gospodinjstvo, in svet otrok, ki je sestavljen predvsem iz preobilja igrač, izbrane hrane ter neprestane animacije s strani staršev. Vendar to s seboj nosi tudi določene posledice. Če otroci niso seznanjeni s svetom in opravili odraslih, so pri odhodu iz domačega gnezda popolnoma nesamostojni. Namesto da bi se naučili, kako skrbeti za gospodinjstvo in kakšne dolžnosti odraščanje prinaša s seboj, današnji otroci in mladostniki mislijo, da so pomembni samo oni. Strokovnjaki so si glede tega enotni in složno trdijo, da otroci vsekakor morajo pomagati pri hišnih opravilih.

Kako otroke motivirati, da pomagajo pri hišnih opravilih?

Dobra novica je, da manjših otrok ni težko nagovoriti, da bi pri delu pomagali, saj želijo že samoiniciativno sodelovati pri vsem, kar počnete tudi vi. Otroci imajo namreč prirojeno potrebo po občutku pripadnosti. S tem, ko se jim omogoči, da sodelujejo pri hišnih opravilih, krepijo svojo vez z družino in razvijajo samozavest.

Kaj pa otroci, ki so že nekoliko starejši? Za motivacijo je ključnega pomena dober odnos ter povezanost med otrokom in starši. Otrokom je prav tako pomemben občutek avtonomnosti. Če bodo imeli občutek, da so se za določeno stvar lahko odločili sami, bodo tudi raje sodelovali. Še več pa jim bo pomenilo, če bodo za opravljeno delo pohvaljeni.

Starši naj se temu raje izogibajo

trokovnjaki pravijo, da hvaljenje ne pripomore k temu, da bi se otroci počutili cenjene. Zveni preprosto, vendar ravno to je za starše najtežja naloga. Dovolj je že to, da otroku po opravljenem delu hvaležno prikimate in mu s tem pokažete, da ste opazili njegov trud. Če pa kdo meni, da je treba delo verbalno pohvaliti, pa to lahko naredi brez velikega pompa in pohvali splošno vrednost (npr. Zdaj si pa res že v veliko pomoč.) ali zrelost otroka (npr. Kako si že velik/a.).

Nagrade in kazni so prav tako kontraproduktivne. Zatrejo namreč otrokovo notranjo željo, da bi se z opravljenim delom izkazal kot pomemben član družine. Bolje je poudariti, kako pomembna je njegova pomoč za družino. S tem starši otroku sporočajo: „Vsi pomagamo in se trudimo zato, da bo naš dom lep prostor, kjer se bomo vsi dobro počutili.“

Starši pogosto naredijo tudi to napako, da otroke pri delu konstantno popravljajo. Slednji se zato uprejo in staršem ne želijo pomagati. Mama in oče naj se pri komentiranju raje zadržita, tudi če rezultat ni ravno tak, kot sta ga pričakovala, in se je otrok lotil reševanja težave po svoje. Raje opazujte, morda se lahko od svojega potomca tudi kaj naučite.

Prav tako ne bo veliko pomagalo, če boste otroka silili v delo. Z opravilom začnite sami in počakajte, če se vam bo otrok morda pridružil sam.

Ali je smiselno izdelati terminski plan hišnih opravil?

erminski plan za izvedbo hišnih opravil prav tako ne bo pozitivno vplival na motivacijo otrok. V načrtu je namreč točno določeno, kdo opravlja katero nalogo, naša želja za prihodnost pa je, da bo imel otrok oz. mladostnik občutek, da je odgovoren za vsa dela, ki jih je pač treba postoriti v gospodinjstvu, in ne le za tista, ki so mu bila določena. Če vam to uspe, ste dosegli veliko.

Letom primerna hišna opravila

Hišnih opravil se bodo otroci najbolje naučili s tem, ko se jih bodo sami lotili. Vaša navodila in dolgotrajne razlage pri tem ne bodo ravno v veliko pomoč. Na začetku bo gotovo prihajalo do napak, vendar sčasoma vam bodo otroci pri delu v veliko pomoč. Namesto da se jezite, ker malček denimo vsak kos umazanega perila iz košare vrže na tla, bodite raje veseli, da sploh kaže interes za določeno opravilo.

Če otrok želi pomagati, ga pri temu nikoli ne ovirajte, ne glede na to za katero hišno opravilo gre. Če je naloga za otroka prezahtevna, lahko naredite sledeče: nalogo razdelite na več manjših, lažje izvedljivih opravil, ali pa otroka povabite, da vas pri opravljanju določenega hišnega opravila opazuje.

Nasveti, kako so pripraviti otroke, mlajše od 6. let, da pomagajo pri hišnih opravilih

• Otroka vprašajte, ali želi pomagati, vendar ne pretiravajte – enkrat na uro je več kot dovolj.
• Tudi majhni otroci vam lahko denimo nekaj prinesejo, nosijo nekaj lahkega, kar ste kupili v trgovini, premešajo jed, ki se kuha na štedilniku, režejo zelenjavo, pridržijo ali zaprejo vrata, prižgejo ali ugasnejo luč.
• Pomembno je, da gre za resnično opravilo in da ga otrok zmore izvesti. Seveda mu pri tem lahko tudi pomagate.
• Navodila, ki jih dajete otroku, naj bodo kratka in jedrnata. Namesto da mu rečete: »Pospravi svojo sobo!«, bodite konkretni in mu recite: »Poberi knjige s tal in jih postavi na polico.«

Nasveti, kako starejše otroke pripraviti do tega, da pomagajo pri hišnih opravilih

• Če starejši otrok ni navajen pomagati, se tega lahko nauči – začnite z majhnimi koraki. Pomembna je potrpežljivost.
• Če se boste na otrokove želje in napredek odzivali pozitivno, vam bo vaš nadobudnež z veseljem priskočil na pomoč.
• Če vam otroci radi pomagajo in so v tem že dobri, lahko opustite neposredna konkretna navodila in jih le opozorite na to, kar morajo postoriti: »Posodica za mačko je prazna.« ali »Čas je za pripravo večerje.«

Kaj narediti, če otrok ne želi pomagati?

Lahko pa se seveda zlahka zgodi, da otrok kljub vsem zgoraj navedenim nasvetom pri hišnih opravilih ne bo želel pomagati. Kaj narediti, če otrok ni navajen pomagati ali ima preprosto le slab dan? Otrok nikar ne silite v delo. Prisila namreč slabo vpliva na komunikacijo med starši in otroci ter vodi v konflikte. Prav gotovo pa s prisilo ne boste dosegli, da bo otrok pomagal.

Če (starejši) otrok ne želi sodelovati pri hišnih opravilih, si morajo starši vsekakor vzeti čas in se z otrokom o tem pogovoriti – poskusite s humorjem: »Le glej, da se ne pretegneš!«. Otroka opozorite na posledice neopravljenega dela: »Če s tal ne boš dal/a umazanega perila v koš za perilo, kmalu ne boš imel/a več kaj obleči.«

Otroku lahko tudi pojasnite, da ne dela le zase, temveč za vso družino: »Danes pri pospravljenju nisi bil/a ravno v pomoč. Če bi pomagal/a, bi z delom prej zaključili.«. Starejši otroci imajo radi, če z njimi postopamo kot z odraslimi. Na lep način jim razložite, da to s seboj nosi tudi določene odgovornosti.