Menu

Ali zaupate?

Za skupno življenje s partnerjem ima zaupanje zelo pomembno vlogo. In lahko se ga naučimo.

Domov » Življenje » Ali zaupate? - 04.2017

Kadar nekomu nekaj zaupamo, smo pri tem zelo previdni, saj bi ta lahko naše zaupanje izrabil in bi kasneje to obžalovali. Kljub temu pa je zaupanje zelo pomembno in se nam v življenju dobro obrestuje.

Neznana oseba, ki se nahaja v naši bližini, je pritegnila našo pozornost in takoj jo pričnemo opazovati. V mislih si nezavedno postavimo vprašanje: kako se obnaša? Pogosto se smeje in kima. Ima pokončno telesno držo, deluje nam odprta in samozavestna. Vidimo, da se dobro znajde v družbi in se hkrati z njo razume. Zaključimo z analizo opazovanja in nastopi faza zbiranja podatkov in mnenj o osebi pri drugih ljudeh. Ker osebe ne poznamo, želimo o njej izvedeti čim več informacij. Zanima nas, kdo je, od kod prihaja in kaj želi. Nato nastopi tretja faza, v kateri se spomnimo svojih dosedanjih izkušenj. Ljudje pogosto prehitro, celo slepo zaupamo nekomu, zato smo na koncu velikokrat razočarani. Na koncu podrobnega premisleka smo prišli do zaključka: znanec nam je simpatičen in za nas ne predstavlja neke nevarnosti. Predvidevamo, da se bomo z njim dobro razumeli in mu lahko tudi zaupali. Kljub temu pa moramo pri tem biti previdni.

Pomemben je prvi vtis

V naših možganih poteka neke vrste testni program, ki se avtomatsko vključi takrat, ko prvič nekoga srečamo. Po dvajsetih sekundah, ko mine faza opazovanja, se na prvi pogled odločimo, ali bomo neki osebi lahko zaupali ali ne.

Kalifornijska univerza v Berkeleyju je opravila študijo in prišla do zaključka, da ne rabimo poznati osebe in vedeti, kakšne so njene želje, marveč jo moramo pri njeni interakciji z drugimi zgolj opazovati. Pri tem smo pozorni na to, kaj nam izdajata njena gestika in mimika.

Mahatma Gandhi, odvetnik, aktivist, revolucionar, asket in pacifist.

„Nezaupanje je znak šibkosti.“

Zaupanje ni odvisno zgolj od prvega vtisa, čeprav je ta pomemben. Zaupanje je namreč zapletena tvorba, ki se tekom življenja izoblikuje na podlagi naših izkušenj. Od njih je odvisno, ali bo tvorba močna, stabilna ali pa krhka. Če se zgodi, da je bilo naše zaupanje večkrat izrabljeno, bo naš testni program deloval bolj natančno in previdno, saj je naš obrambni zid zaradi nezaupanja postal močnejši. Pogosto pa si po nepotrebnem delamo skrbi.

Zgodnji vplivi

V petdesetih letih prejšnjega stoletja je otroški psiholog Erik H. Erikson, učenec Sigmunda Freuda, uvedel koncept prazaupanja, ki govori o tem, da dojenček v prvem letu starosti dobi temeljni občutek za to, katerim osebam in situacijam lahko zaupa. Razvojni psihologi so še danes prepričani o tem, da se temelj zaupanja oblikuje že zelo zgodaj. Če so starši otrokom vedno na voljo, za njih lepo skrbijo, jim nudijo pozornost, ljubezen in varnost, so jim v tolažbo in jih spodbujajo, da jim otroci zaupajo, ter jih korak za korakom seznanjajo z novimi nalogami, a jih z njimi ne obremenjujejo, potem se otroci naučijo zaupanja drugim, predvsem pa samim sebi. To je odločilnega pomena, saj če smo preveč kritični do samega sebe, potem smo do drugih še toliko bolj.

V življenju se težko izognemo slabim izkušnjam, ki se nam lahko pripetijo kadarkoli. Razočarajo nas lahko tako starši, prijatelji, sošolci, sodelavci, velika ljubezen ali pa popolni tujec.

Zanemarjanje, preobremenitev, mobing, nezanesljivost, laži in prevare močno vplivajo na naše zaupanje do drugih. Z vsakih razočaranjem, ki ga doživimo, se nezaupanje do drugih oseb povečuje. Lahko rečemo, da je nezaupanje naš obrambni mehanizem, ki deluje po naslednjem principu: če nikogar ne spustimo v svojo bližino, nas ta ne more raniti. Tu se pojavi problem, ko nezaupanje privede do tega, da ostanemo sami. Nismo zmožni tvoriti novih prijateljskih vezi in odnosov, že obstoječi pa so ogroženi. Pri tem se oseba počuti bolje, kot pa če bi nam zaupala.

Na univerzi Cornell v New Yorku so raziskovalci opravili raziskavo o zanesljivosti in zaupanju ljudi. Raziskava je potekala med ljudmi v ZDA, na Nizozemskem in v Nemčiji in po besedah socialnega psihologa Davida Dunninga so raziskovalci prišli do spoznanja, da je več kot 80 odstotkov ljudi zanesljivih in vrednih zaupanja.

Nezaupanje je napaka

Ljudje smo preveč nezaupljivi. Zelo radi podcenjujemo, kako pogosto so drugi pripravljeni priskočiti na pomoč, in precenjujemo njihovo samoljubje. Raziskovalca Dunning in Detlef Fetchenhauer iz univerze v Kölnu imata razlago za tovrstno obnašanje. Menita, da ni krivda v tem, da si svoje izkušnje z drugimi napačno razlagamo, ampak da nam življenje ne razkrije vseh informacij. Velikokrat se ne zavedamo, da s svojim nezaupanjem nekomu povzročamo krivico.

Zaupanje si lahko predstavljamo kot družbeni kapital, ki ga vlagamo v druge ljudi in pri tem tudi tvegamo. Vendar tovrstnega tveganja ne smemo vzeti kot nekaj slabega. Ta se dobro obrestuje, saj se na osebo lahko zanesemo. To nam pomaga posebej takrat, kadar svojega otroka pustimo pri sosedih ali pa gre partner zvečer sam ven.

Zaupanje samemu sebi in drugim je pomembno, ne spravljajmo se ob živce, če svoji prijateljici izdamo skrivnost, če nam sodelavec nudi podporo ali pa si hočemo postaviti nov izziv.

 

Nasvet: Igrajte se igrico zaupanja. To storite tako, da si zavežete oči in pustite, da padete vznak, drugi pa vas ujamejo, dovolite, da vas drugi vodijo kot marioneto na štirih vrvicah ali pa se igrajte igrico odeja, obrni se, pri kateri je treba obrniti odejo, na kateri igralci stojijo, ne da pri tem stopili na tla.

Vloga hormonov

Ameriško podjetje trdi, da je sila preprosto nekomu zaupati. Ustvarilo je namreč sprej za telo, ki vsebuje oksitocin, imenovan tudi hormon zaupanja, in ga na trgu prodaja pod imenom Liquid Trust. Markus Heinrich z univerze v Zürichu je ta izdelek preizkusil na svojih testirancih in ugotovil, da so bili ljudje po uporabi oksitocina precej bolj zaupljivi. Hormon testosteron je tisti, ki nas pravzaprav ščiti pred preveliko zaupljivostjo.

Kljub temu ni vse tako preprosto. Oksitocin sicer povzroči, da postanemo bolj zaupljivi, vendar pa ta ne predstavlja vsemogočnega zdravila. Prevelika dostopnost in odprtost, ki sta v pravi meri dobri človeški vrlini, lahko privedeta do tega, da postanemo preveč naivni. Nekomu, ki se ne drži dogovora, je nezanesljiv, egoističen in zahrbten, zagotovo ne bomo zaupali. Ravno tako nekomu, ki ne zna sklepati kompromisov, pomembne informacije zadrži zase, laže in nas prenaša naokoli, nas ne bo prepričal, da se mu odpremo. V teh primerih je tudi nezaupanje popolnoma upravičeno in nima smisla, da se pretvarjamo, da so na svetu samo pošteni ljudje.

Češka študija je pokazala, da prej zaupamo ljudem z rjavimi kot pa z modrimi očmi, razen če imajo modrooki ljudje tudi širšo obliko obraza. Kontaktne leče bi lahko bile ena izmed rešitev, vendar si zaupanje lahko pridobimo hitro in enostavno, če upoštevamo nekaj določenih pravil.

8 korakov do zaupanja

1. Z drugo osebo se redno pogovarjajmo in izmenjujmo misli. Tako jo bomo lahko bolje spoznali, razumeli, kar bo privedlo do tega, da nam bo lahko zaupala.

2. Pomembno je, da smo pristni in odkriti, saj laži v človeku samo vzbudijo nezaupanje. Včasih je bolje, da kaj zadržimo zase, saj oseba ne rabi poznati vseh naših osebnih stvari. Vsekakor pa je zaupanje brez odkritosti vredno počenega groša.  

3. Bodimo odkriti in dostopni. Le malo ljudi želi drugemu škodovati, zatorej tvegajmo in zaupajmo drugemu.

4. Bodimo zanesljivi. Če nekomu nekaj obljubimo, potem se tega tudi držimo, saj bomo v nasprotnem primeru zaradi naše nezanesljivosti izgubili zaupanje drugega.

5. Poiščimo skupne točke. Študije iz šestdesetih let potrjujejo, da ljudem, s katerimi imamo več skupnih točk, tudi bolj zaupamo.

6. Zaupajmo sami vase. Samozavestni ljudje niso tako nezaupljivi do drugih.

7. Ostanimo realni. Slabe izkušnje se lahko ponovijo, ni pa nujno, da se bodo, zato pustimo preteklost za sabo, z njo zaključimo in pozitivno naravnani zrimo v prihodnost.

8. Vzemimo si čas. Zaupanje ne bo prišlo kar v trenutku, marveč ga moramo graditi korak za korakom. Z vsako pozitivno izkušnjo bo naše zaupanje do drugih trdnejše. Do tega pa lahko pridemo le tako, da drugemu verjamemo in zaupamo.

Deli
Gor
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z nadaljnjo uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem V redu