Menu

Kako do navdiha?

Najboljše bo prišlo samo.

Home » Življenje » Kako do navdiha? - 02.2018

Ni preprosto, če le čakate, da se bo nekaj zgodilo, ampak le tako boste našli navdih.

Nenadoma se pojavi. Vstanemo in začnemo slikati, skicirati ali pa si nekaj zapisovati na najbližji list papirja. To moramo storiti takoj, nič ni pomembnejše. Nekaj nam je namreč popolnoma jasno: Tako hitro, kot so se ideja, navdih ali preblisk pojavili, se tudi razblinijo. Navdih je dragocen, ne moremo ga upravljati ali usmerjati, ne moremo mu ukazovati ali ga zadržati. »Noben umetnik ni neprekinjeno štiriindvajset ur umetnik; vse, kar je bistveno in trajno, mu je uspelo narediti vedno v tistih nekaj redkih trenutkih navdiha,« je že leta 1927 v svoji knjigi Zvezdni trenutki človeštva  zapisal Stefan Zweig.

Čakanje, brezdelje in sanjarjenje

Kaj navdih sploh je? Beseda izhaja iz latinskega izraza inspiratio, ki pomeni »vdihniti življenje« in »podariti«. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko preberemo, da je navdih »ustvarjalna moč« in tudi domišljija, ki jo lahko vzbudi pojav ali stvar. Če upoštevamo to definicijo, nam hitro postane jasno: Navdih je nekaj pasivnega. Enostavno moramo počakati, da se nekaj zgodi. V današnjem času pa je čakanje nekaj neobičajnega. Programirani smo tako, da moramo nemudoma zadovoljiti svoje potrebe. Živčno gledamo v pametni telefon in preverjamo, kaj je novega. Prisiliti bi nas morali v to, da za trenutek preprosto obstanemo.

Obstajajo alternative – dejavnosti, ki so na videz neproduktivne: trenutki, ko strmimo v nebo, sanjarimo podnevi ali preprosto ne počnemo ničesar. Spremeniti moramo odnos do dolgčasa, prostega časa in brezdelja, da lahko navdih sploh začutimo. Medtem ko ciljno iskanje rešitev običajno ne vodi nikamor, pa osvobojen duh prispeva k nastanku uporabnih idej. Navdih temelji na duševni sproščenosti. Če se boste odklopili, boste svojim mislim pustili prosti tok in čez čas ne boste več o ničemer razmišljali.

Samuel Lucas, glasbeni umetnik, komponist in pevec

»Na splošno me v življenju navdihuje več stvari – predvsem moji hčerki in bližnji okoli mene ter vsi pozitivni ljudje …, sicer pa lepi citati, dobra glasba, film in seveda narava. Zelo rad imam morje in ta neskončna modrina me vedno očara, pomiri in mi daje energijo nasploh. To so čisto naravne in običajne stvari, ki nas vse ljudi navdihujejo pri vsem, kar počnemo. Navdih za novo pesem ali priredbo katere od svetovnih uspešnic pa dobim zelo instinktivno – zgodi se v momentu in takrat ga moram ujeti. V mojem poklicu je veliko improvizacije, predvsem na nastopih, saj ni recepta za njih. Vsak je unikaten – vedno nastopamo v drugem prostoru, vedno je nova publika z različnimi željami glasbe in nikoli ne veš, kako se bo večer razpletel. Zato sem znan po tem, da nikoli nimam vnaprej napisanega seznama pesmi, ki jih na nastopih pojem. Ko stopim na oder, dobim navdih in šele takrat se odločim, katera bo prva, ki jo bomo zaigrali. Moj velik navdih je vsekakor tudi moja publika, ki mi daje energijo in jaz jo dajem njej – in tako se na koncertih ta lepo pretaka v obe smeri. Vsak človek si mora poiskati svoj navdih, inspiracijo v stvareh, ki ga veselijo in osrečujejo, saj je šele takrat lahko uspešen in zadovoljen.«

Možgani nikoli ne počivajo

Nevrološke raziskave so pokazale, kaj počnejo naši možgani, ko se umirimo. Nikoli popolnoma ne mirujejo in izkazalo se je, da procesi na posameznih področjih delujejo enako intenzivno kot pri razmišljanju o določeni stvari. Naši možgani so aktivni tudi takrat, ko domnevno počivamo oz. ne počnemo ničesar. Zdi se, da so izklopljeni, vendar pa delujejo na drugi ravni. To stanje nas premakne v stanje sanjarjenja, ki poveča kreativnost.

Strokovnjaki to imenujejo privzeto možgansko omrežje, misli začnejo izginjati in pogled se iz zunanjega sveta obrne v notranjost. Tako lahko možgani neovirano ustvarjajo različne miselne povezave. »Miselni impulzi se običajno pomešajo s prostimi asociacijami, na koncu pa iz te mešanice nastane nova ideja.

 

Zavedanje, dojemanje in srečanja

Temelj, da se ta proces sploh lahko začne, sta zavedanje in dojemanje. Saj lahko le tisto znanje, ki so ga možgani nekoč zavestno shranili – v času, ko se zdi, da nismo počeli ničesar – ponovno prikličejo in povežejo z drugimi elementi. Geslo se lahko torej glasi: zavestno opazujmo, da bomo kasneje lahko črpali iz zakladnice nezavednega.

Usmerjeno zaznavanje ob pravem trenutku sproži miselni tok, ki vpliva tudi na druge misli. Sveži impulzi od zunaj pridejo v stik z obstoječimi vsebinami iz spomina. Zaznavanje pomeni, da opazovanje zunanjega sveta povežemo z lastnim subjektivnim dojemanjem.  Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi medsebojni odnosi. Srečanje lahko namreč prikliče navdušenje, odločitev, da kaj novega ustvarimo, ali željo, da se razvijemo.

Navdih se hrani z bogatim in individualnim zakladom, sestavljenim iz misli, spominov in osebnih izkušenj. Ohraniti te dražljaje in jih uporabiti sebi v prid je pomemben del navdiha.

Katja Stojilkovski, popotnica, avtorica bloga Povsod je lepo in ljubiteljska fotografinja

»Navdih za fotografijo na potovanjih po navadi pride kar sam od sebe − ko se odpre pogled na čudovito pokrajino, ko se pod tabo igrajo morski psi, ko ti prijazni gospod ponudi čaj na umazani ulici. Potovanje samo daje najboljši navdih. V glavi že kar vidim, kakšno fotografijo bi rada posnela, je pa v resnici zelo odvisno, kako je na to pripravljena moja foto oprema. Oči so vedno najboljši fotoaparat in če trenutka ne morem ujeti na fotografijo, ga ujamem vase in ga kasneje opišem z besedami na blogu. Ali pa obdržim čisto zase.«

Objektivni in odprti

Kako pa sploh pride do navdiha? Pomembno je spoznanje, da notranji svet prav tako kot zunanji vpliva na ideje. Spomin je zaklad, ki ga moramo skrbno varovat. Temelji za navdih so globoko dojemanje, radovedno opazovanje, spomin in ponotranjenje pomembnih trenutkov. Poleg tega priporočata: Pozornost usmerite na stvari, ki se na prvi pogled zdijo skrite, pustite, da stvari na vas delujejo, raziskujte ter poglejte stvari tudi z drugih zornih kotov in opustite ustaljene miselne vzorce.

Učite se od otrok. Otroci imajo naravno željo po učenju, potrebo po raziskovanju sveta in odkrivanju novega ter so polni navdušenja. Otroci se zelo radi igrajo – odrasli so to željo že zdavnaj izgubili. To pa je zelo pomembno, da lahko dobimo navdih. Z igranjem, ukvarjanjem s športom ali muziciranjem človek razvije strast. Pademo v stanje toka in se neki stvari popolnoma posvetimo. To stvar počnemo, ker nas veseli, pozabimo na čas in svet okoli sebe.

To pa so najboljši pogoji, da nastanejo nove ideje.

 

Gor
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z nadaljnjo uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem V redu