Menu

Mi smo družina

Vse, kar družino povezuje in krepi.

Domov » Družina » Mi smo družina - 05.2017

Družina ni ena sama, ampak pozna mnogo različnih oblik in dimenzij. Vsaka od njih ima svoj način življenja, razmišljanja, doživljanja. Vsem pa je skupno to, da njene člane povezujejo mnoge stvari, težave jih še tesneje povežejo in na koncu vedno vse najde svoje mesto.

Družinske vezi so kot vzorci pletenin – ponavljajo se, a ustvarjamo jih sami. Mi smo tisti, ki se v vsakem trenutku lahko odločimo, ali ga želimo nadaljevati. Želimo vztrajati pri družinskem vzorcu, ki je zaznamoval že generacije? Se ga sploh zavedamo? Ali si morda želimo oblikovati svoje vzorce in napisati povsem svojo zgodbo?

Včasih so naše vezi preohlapne ali pa pretesne in nas celo omejujejo. Nemalokrat se zgodi, da težave, ki izhajajo iz tega, prenašamo na svoje otroke. Ko pišemo nove družinske zgodbe, nehote črpamo iz svojih družinskih korenin. Vzorci, ki jih prinesemo s seboj, se kažejo pri vzgoji otrok. Ko ugotovimo, da določenih stvari, ki smo jih doživljali in izkusili sami, ne želimo več prenašati na svoje otroke, je potrebno vzeti stvari v svoje roke. »Če ti nekaj ni všeč, to spremeni« – a stvar ni tako zelo preprosta.

Eno je zavedati se vzorcev, ki nas omejujejo in jih želimo spremeniti, nekaj povsem drugega pa je to tudi uresničiti. A pomembno je imeti pogum in biti odločen. Šele ko zaupamo vase in vemo, kaj hočemo, lahko to prenesemo na svoje otroke, ko jim sporočamo: »Vedno bom ob tebi, ne glede na to, kaj bo.« In ravno tu se skriva ena izmed najpomembnejših skrivnosti družine: proces sprememb je vedno treba začeti pri samem sebi.

 

Odprta komunikacija zbližuje in povezuje

Eden izmed ciljev, ki nam bo pomagal pri prekinitvi ustaljenih vzorcev, je jasnejše komuniciranje. Ponovno odkrijte svojo sposobnost zavedanja. Tako se vam ne bo več treba omejevati in obremenjevati s tem, da niste popolni. Če imamo v družini nekoga, ki jasno ve, kaj želi, to omogoča varnost celotni družini ter hkrati svobodo, da njeni člani izrazijo svojo želje in potrebe.

 Morda zveni protislovno, toda včasih je dovolj že nasmeh, da nekomu pokažemo, da ga jemljemo resno.

Priznavanje napak povezuje

Pomembno je, da sami začnemo pogovor o napakah ter da se znamo za storjene napake opravičiti tudi svojim otrokom. To, da priznamo, kaj smo storili narobe in se zavedamo, da smo svoje najbližje s tem morda prizadeli, je osnova iskrenega in odprtega odnosa, hkrati pa se bodo vezi med nami še bolj okrepile. Priznati napake je osvobajajoče.

Sproščeno druženje povezuje

Velikokrat slišimo stavek: Stvari je treba jemati resno. A tudi tu je dobro poznati meje. To, da vsako situacijo spremenimo v resno zadevo, nam ne prinaša nobene koristi. Idealizirana podoba o popolnem domu, o vedno skrbno pripravljenih obrokih, postreženih na lično pogrnjeni mizi ter z nasmehom na obrazu, nam včasih povzroča slabo vest in nezavedno preprečuje, da bi svoji domišljiji pustili prosto pot in se preprosto sprostili v krogu svoje družine.

Zakaj ne bi skupaj z otroki pripravili domače pokovke ali kostanja iz pečice? Enkrat za spremembo se ne zmenite za nered, ki ga povzroča pokanje koruznih zrn ali lupljenje kostanja. Poslastico si privoščite kar iz velike sklede in jo pojejte na kavču ali mehki preprogi sredi dnevne sobe. Prepustite se smehu, ki naj zaokroži spontano razvajanje v domačem gnezdu in skupaj ustvarjajte spomine, ki vas bodo povezovali še dolga leta.

Medsebojno zaupanje povezuje

Otroci znajo ceniti, če jih poslušamo ter upoštevamo njihove ideje, mnenja in občutke. Nemalokrat to sicer izzove pogajanja ali celo prepire, toda za male nadobudneže je neprecenljivo, ko vidijo, da lahko prispevajo k skupnim odločitvam in se tako počutijo sprejete kot del celote. Ko jim sredi prepira pomagamo poiskati rešitev in jim pokažemo, kako se kljub različnim mnenjem med seboj dopolnjujemo, je največja nagrada, ko vidimo, da so se na koncu uspeli sporazumeti sami. Z vsakim uspešno rešenim prepirom pa pridejo tudi nova spoznanja in izkušnje, ki nas še tesneje povežejo.

Skupne navade povezujejo

Družina je tista, ki nas oblikuje v ljudi. Majhni in veliki rituali so tisti, ki povezujejo naša življenja, pa naj gre za jutranje poležavanje v postelji, branje pravljic pred spanjem ali pa le vsakodnevno druženje za mizo – skupni trenutki so tisti, ki nam omogočajo, da se pogovarjamo o prijetnih, pa tudi manj prijetnih stvareh, ki so se nam zgodila čez dan. Otrokom na ta način omogočimo, da občutijo varnost, ki jo v zgodnjih letih še kako potrebujejo, ter nam zaupajo težave, ki jih pestijo.

Skupne vrednote povezujejo

Ena od stvari, ki drži družino skupaj, jo povezuje in usmerja, so tudi vrednote. Pripadnost, varnost, spoštovanje in sočutje dajejo dušo družini, jo krepijo in oblikujejo njen značaj. Družinska kultura je kultura skupnosti, ki nam pomaga, da skupaj prebrodimo tudi najvišje ovire. Otroci so v družini največji učitelji, če jim le znamo prisluhniti. Družine ne smemo jemati kot samoumevne, predvsem pa moramo negovati njene vezi in skrbeti zanje, saj so tiste, ki nas bodo držale skupaj celo življenje.

Deli
Gor
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z nadaljnjo uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem V redu