Menu

Premišljeno prehranjevanje

Brez diet, vendar učinkovito.

Domov » Življenje » Premišljeno prehranjevanje - 09.2017

Zavestno prehranjevanje ne bo spremenilo le našega pogleda na prehranjevalne navade, temveč tudi naš način mišljenja. In kar je najboljše – naučimo se lahko, kako jesti premišljeno.

Skleda žitaric poleg prenosnega računalnika, vrečka čipsa med gledanjem televizije, štručka na hitro v pisarni – bodimo iskreni: kako pogosto se vedno znova znajdemo v takšnih situacijah?
Prehranjevanje je osnovna potreba, vendar ji v hitrem tempu našega vsakdana posvečamo veliko premalo pozornosti. Prehranjujemo se sproti, nezavestno in nenadzorovano.

Prehranjujemo se nepremišljeno

»Mnogi ljudje se težko odločijo, kaj, kdaj in koliko bi pojedli,« v svoji knjigi Achtsam essen und genießen (Premišljeno prehranjevanje in uživanje) ugotavlja Laura Milojevic, prehranska strokovnjakinja in psihoterapevtka z Dunaja (spletna stran: www.essperiment.at).

Nepremišljeno prehranjevanje ima lahko številne vzroke. Po izkušnjah Laure Milojevic imajo številni ljudje negativno samopodobo. Samokaznovanje ter občutek krivde in sramu, da nimamo »prave« postave, pogosto preprečujejo prehranjevanje z užitkom. V ozadju so navadno kulturni in družbeni vplivi. »Ravno ženske svojo samopodobo v veliki meri ocenjujejo na podlagi zunanjega videza,« navaja Milojevic, »to pa se deloma prične že v osnovni šoli.“

Navada ni železna srajca

Prevelike zahteve, samorazvrednotenje, pritiski po uspešnosti in preobremenitev, pa tudi negativna čustva v težkih situacijah lahko vodijo do napadov lakote. Ljudje smo čustvena bitja in čustvom pogosto sledijo dejanja. Eden od možnih odzivov na določeno čustveno stanje je uživanje hrane, ki predstavlja kratkoročno nagrado.
Pogosteje kot za premagovanje čustvenih bremen posegamo po hrani, toliko močnejša postaja povezava med obema dejavnikoma, kar pušča globoke sledi v možganih, pravi Milojevic. Na kratko povedano: pogosteje kot izvajamo določena dejanja, bolj se jih navadimo, naši možgani pa se vedno znova poslužujejo iste strategije. Opazno je, če se na negativna čustva odzivamo z uživanjem čokolade ali drugih sladkih dobrot – tak odziv se bo sprožil tudi v prihodnje.

 Pregovor pravi, da je navada železna srajca, vendar jo z nekaj vztrajnosti lahko tudi slečemo in naše navade dolgoročno spremenimo. Možgane lahko prevzgojimo tako, da se na negativna čustva odzovejo drugače. Enako velja za negativne misli. Normalno je, da imamo notranje pogovore sami s sabo in da preveč intenzivno razmišljamo o raznih rečeh – denimo o izgledu, postavi, spodletelem poskusu hujšanja – vendar možgani ne ločujejo med resničnostjo in mislimi. Zato se moramo sami pri sebi odločiti, kolikšno moč bomo dali takšnim mislim in kakšno mišljenje bomo postavili v ospredje.

Tudi stres je eden od tipičnih vzrokov za nepremišljeno prehranjevanje. Med strukturami možganov, ki so odgovorne za nagrajevanje, čustva in stres, nenehno potekajo izmenjave. Morda je to ena od možnih razlag za povezavo med stresom in povečanim apetitom. Možgani določena čustva zamenjujejo z lakoto, zato posegamo po hrani. Po drugi strani pa ima tudi stres, ki ga povzroča razmišljanje o lastnem videzu ali teži, enak učinek.

Premišljeno prehranjevanje ni enako dietam

Ravno ta tesna povezanost med hrano in psiho je podlaga za koncept premišljenega prehranjevanja, ki nima nobene zveze z dietami, štetjem kalorij in samokaznovanjem. »Diete so mamljive, ker ponujajo določeno strukturo, zato nam ni treba sprejemati nobenih odločitev v zvezi s hrano, kar zadevo navidezno poenostavi,« piše prehranska strokovnjakinja. Diete nam dajejo občutek, da imamo prehranjevanje pod nadzorom, vendar nas popolnoma nič ne učijo o naših prehranjevalnih navadah, še manj pa, kako jih lahko spremenimo.
Le kako bi? Diete v ospredje postavljajo le zunanje vidike, notranjih procesov in telesnih signalov pa ne upoštevajo. Premišljeno prehranjevanje se nasprotno ukvarja z nezavestnimi vidiki prehranjevanja ter pod vprašaj postavlja doktrine in navade, povezane s hrano.

Gre za dvig ozaveščenosti glede zaznavanja telesa, misli in občutkov med prehranjevanjem, da se lahko nanje ustrezno odzovemo. Če namreč vemo, kdaj, zakaj, kje in kako se prehranjujemo, lahko usmerjamo svoje prehranjevanje navade. Brez diet, brez prepovedi, vendar z užitkom. Hrana potem postane nekaj prijetnega in čutnega ter hkrati nagovarja telo, duha in srce.

Prehranska svetovalka Laura Milojevic je prepričana, da je premišljeno prehranjevanje vsakemu človeku položeno v zibelko. »Majhni otroci to počnejo popolnoma naravno. Hrano želijo raziskovati, jo vzeti v roke, čutiti, vohati, okusiti in so radovedni.« Ta igriv pristop je mogoč, ker otroci še ne poznajo enakih priučenih konceptov in pravil kot odrasli. »Zato hrani namenijo popolno pozornost.« Številni odpori in težave s prehranjevanjem pogosto temeljijo na posledicah strogih smernic ali prepovedi.

Sprejmimo, kar trenutno je. Ampak kako to deluje – ravnati premišljeno? Pozornost zavestno usmerimo v zaznavanje misli, čustev in telesnih občutenj, in to brez ocenjevanja, kritiziranja ali obsojanja.
Sedanje izkušnje poskušamo, kolikor je to mogoče, pustiti takšne, kot trenutno so, brez pritiska, da bi morali kaj narediti, izboljšati ali spremeniti. Opazujemo se tako rekoč navzven, prisotno je le, kar je tukaj in zdaj. Ne pustimo, da nas povozi val čustev ali misli, temveč se učimo na njih jezditi. Najosnovnejši predpogoj za to pa je, da moramo med prehranjevanjem resnično biti »prisotni« z vsemi čuti. »Pomembne informacije se izgubijo,« razlaga Laura Milojevic, »saj če za mizo nismo prisotni z vsemi svojimi čuti, torej če ne vidimo, vohamo, okušamo in čutimo, kaj jemo, nam hrana ne daje občutka užitka in zadovoljstva«.

Tri zapovedi

Prva zapoved: čuti nam pomagajo, da se naučimo novega pristopa k dojemanju hrane, lastnega telesa in samega sebe. Tako lahko zaznamo užitek in okus ter spreminjamo vedenjske vzorce. Raziskave so pokazale, da večja pozornost med prehranjevanjem vodi k manjšemu vnosu kalorij. Kdor izbere premišljen pristop k prehranjevanju, istočasno spremeni tudi odnos do hrane.

Druga zapoved: poslušajte svoje telo. To nam daje vse informacije, s pomočjo katerih prepoznavamo, ali smo le čustveno lačni. »Telo lahko natančneje kot katera koli aplikacija za štetje kalorij točno izračuna našo potrebo po energiji, s tem ko trajno ocenjuje informacije v krvi, prebavnem traktu in maščobnem tkivu,« razlaga strokovnjakinja. »Pri pomanjkanju energije nam telo vzbudi občutek lakote, ki med uživanjem hrane popusti in počasi preide v občutek sitosti.« Kdor se ravna skladno z zunanjimi smernicami, kot so prepovedi ali štetje kalorij, ne zna več prepoznati teh signalov.

Tretja zapoved za premišljeno prehranjevanje: uživanje s čuti. To pomeni zavestno zaznavanje vonjav, barv, oblik, konsistenc, zvokov in misli, zavestno dihanje, zavestno sproščanje. Ne gre za količino pojedene hrane, temveč za kakovost pozornosti, s katero jo uživamo.

Vaja dela mojstra

Počasi vam bo uspelo, da boste ponovno začeli zaznavati lasten občutek lakote in sitosti. Postali boste strokovnjak za lastno prehranjevanje, sebe in svoje telo boste začeli intenzivneje zaznavati, raziskali boste nezavedne povezave med čustvenimi potrebami in hrano, razvili samorazumevanje in okrepili občutek sprejetosti samega sebe.

Ravno to pa predstavlja največjo oviro: pri premišljenem prehranjevanju se začnemo dodobra zavedati svoje notranjosti, to pa je lahko zastrašujoče. Milojevic svetuje, naj na začetku svoje izkušnje izmenjamo s prijateljico ali skupino. Priporoča, da se zadeve lotimo radovedno, igrivo, z začetniško vnemo in zanimanjem ter brez večjih pričakovanj. Le tako bomo imeli možnost, da ustvarimo nove izkušnje s hrano. Če nam to uspe, se na pozitivno ne bo spremenil le pogled na lastno prehranjevanje, temveč tudi na našo notranjost.

Deli
Gor
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z nadaljnjo uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem V redu