Menu

Si opazil, kako dišim?

Dišave prebudijo naša čustva.

Domov » Življenje » Si opazil, kako dišim? - 09.2017

Diši čisto in sveže. Kot prijeten občutek blage sapice, ki se razširi po koži, ko se je dotakne nežna krema. Ko dvignem moder pokrovček in lonček ponesem bliže nosu, me preplavi občutek nostalgije. Kako lahko nekaj takega, kot je lonček klasične kreme Nivea, prikliče na plano vse spomine iz otroštva?

Vonjave in občutja

Vonj je prvi, ki pride do centra za spomin. Specifična dišava nam pred oči prikliče dogodek, za katerega smo mislili, da je že zdavnaj potonil v pozabo. Če poskusimo pojasniti enostavno, se to zgodi zato, ker pridejo vtisi do naših možganov v nefiltrirani obliki. Ko določeno stvar vidimo, okusimo ali občutimo, se te informacije s pomočjo struktur v talamusu filtrirajo. Pri vohanju je ta korak izpuščen, informacije pa skupaj z občutki in instinkti vstopijo v možgane in zato dlje časa ostanejo v spominu. Vse to se dogaja na nezavedni in čustveni ravni.

Vonjave imajo torej nad nami posebno moč in že grški filozof Aristotel je dejal, da ne moramo vonjati vonjav, ne da bi nas pri tem preplavila določena občutja. Zato ne preseneča, da se ob vonju sveže mlete kave marsikomu samodejno dvignejo kotički ustnic, da nas vonj sončne kreme ponese na plažo ali med valove, kjer smo preživeli najlepša poletja ali pa nam ob vonju sveže pokošene trave postane toplo pri srcu, ko se spominjamo dni, ki smo jih preživljali pri babici.

 

Julia von Chic Choolee, blogerka

»Redko katera stvar me tako zelo spomni na prijetne rutine iz otroštva, ki sem jih kot otrok opazovala pri mami in babici. Že kot dojenčka so me negovali z Niveinim losjonom in še danes je klasična krema Nivea eden izmed mojih najljubših negovalnih izdelkov.«

Dišave v prostoru

Nekateri dišave nanašajo na kos oblačila, ki ga občasno povonjajo, saj določeni vonji delujejo stimulativno. Tako lahko na primer vsakič pred določeno nalogo povonjate določeno dišavo, možgani pa si bodo to zapomnili in naslednjič samodejno poskrbeli za boljšo koncentracijo. To metodo lahko uporabite pri različnih tipih vonjav – svež vonj mete deluje osvežilno in izboljša razpoloženje, limona in bergamotka delujeta poživljajoče, gardenija in sivka pomirjata, pomaranča in vrtnica pa poskrbita za harmonično ravnovesje čutov.

Nos ne laže

Čeprav je znano, da lahko vonjave zavajajo, vlada v naravi precejšnje ravnovesje. Cvetlice oddajajo točno takšne vonjave, ki privlačijo njihove opraševalce. Če bi zamenjali njihove vonje, bi rastline lahko privabljale zanje neprimerne opraševalce in rastlinska raznolikost bi bila ogrožena. Pri ljudeh je to sicer nekoliko drugače, a osnovni princip je enak – vsak od nas ima svoj vonj, ki je specifičen in razkriva podatke o imunskem sistemu in genetiki. Naš vonj privlači določene ljudi, katerih geni se čim bolj razlikujejo od naših. Rečemo lahko, da pravzaprav vonjamo gene. Narava nam tako pomaga pri izbiri partnerja, ki je optimalen kandidat za ustvarjanje zdravega in močnega naraščaja. Na ta vonj sami skorajda nimamo vpliva in nosu tu ni mogoče pretentati.

Stalen telesni vonj

Naš telesni vonj je od pubertete pa vse do menopavze bolj ali manj enak. Sklepali bi lahko, da sta si partnerja, ki si po vonju medsebojno ugajata, namenjena za vedno. Takšno sklepanje je seveda zmotno. Res je, da se partnerja medsebojno privlačita tudi po vonju, a pri odnosih je treba upoštevati še celo paleto drugih dejavnikov. Če na čustveni ravni stvari niso urejene, se to odraža tudi v telesnem vonju, ki se lahko spremeni. Tako se lahko zgodi, da telesnega vonja nekoga, ki nam je bil sicer blizu, ne moremo več prenašati. Če nas razočara oseba, ki je nosila določen parfum, se lahko celo zgodi, da nas bo odvračal vonj ljudi, ki dišijo podobno.

Dišava kot multiplikator

S parfumom težko prekrijemo svoj telesni vonj, lahko pa poudarimo določene note. To pogosto počnemo povsem intuitivno, saj nehote izbiramo dišave, ki ustrezajo našemu osnovnemu telesnemu vonju, ki ga oddajamo.

Poleg tega, da nam vonjave lepšajo življenje in popestrijo marsikateri trenutek, nam lahko tudi pomagajo bolje razumeti in zaznavati svoje okolje. Če se osredotočimo na določene vonje, lahko razumemo, zakaj se v nekaterih prostorih ne počutimo najbolje, zakaj nam je ob prisotnosti določenih ljudi prijetno ali neprijetno ali zakaj okolica deluje tako zadržano. Tega pa se ne naučimo čez noč. Potrebno je veliko prakse. Ustavite se ob določenih vonjavah, s katerimi se vsakodnevno srečujete, in se jim za trenutek posvetite. Tako se boste naučili, da jih povežete z določenimi občutji in jih na novo spoznate.

Kako delujejo dišave

Vonji stimulirajo čute, usmerjajo misli ali spodbujajo določene namere. Katere vonjave uporabiti in kdaj?

Pomirjajoče: Sivka, melisa in kamilica so idealni za uporabo zvečer ali pred spanjem.
Razvedrilno: Če želite izboljšati razpoloženje, uporabite vonj pomaranče, mandarine, limonske trave ali mete.
Poživljajoče: Jasmin, pačuli, sandalovina, mošus in vrtnica med drugim veljajo za afrodiziak.
Koncentracija: Za boljšo koncentracijo priporočamo uporabo limone, evkaliptusa, cedre, rožmarina ali limonske trave.
Osvežilno: Za lažje dihanje so idealni vonji bora, poprove mete in timijana.
Krepitev: Krvomočnica, bergamotka in sivka so odlični za krepitev imunskega sistema.

Deli
Gor
S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z nadaljnjo uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. Več o tem V redu