Navajanje na kahlico brez pritiska: Tako bo vaš otrok sproščeno opustil pleničke
Kazalo
- Od kdaj naj bi bil otrok brez plenic?
- Po čem starši prepoznajo, da je otrok pripravljen na navajanje na kahlico?
- Kdaj je smiselno spodbujati otroka, da začne uporabljati kahlico – in kako ravnati, če za to ne kaže zanimanja?
- Kdaj je treba poiskati zdravniški nasvet glede navajanja na kahlico?
- Do katerega leta starosti je uporaba pleničke ponoči še normalna?
- Ali obstajajo dodatni koristni nasveti, ki lahko olajšajo navajanje na kahlico?
Od kdaj naj bi bil otrok brez plenic?
Otroci, starejši od štirih let, bi morali biti sposobni nadzorovati svoje izločanje. Da bi izločki pristali na pravem mestu, morajo otroci obvladati in povezati več spretnosti. Te spretnosti imenujemo „veščine uporabe stranišča“.
Te veščine vključujejo naslednje vidike:
• Razumevanje, kaj sta blato in urin.• Poznavanje različnih izrazov za izločanje (npr. velika in mala potreba, kakanje, lulanje).
• Zaznavanje, kdaj je čas za izločanje.
• Napotitev na kahlico ali stranišče.
• Sposobnost slačenja spodnjega perila.
• Usedanje na kahlico ali stranišče (najbolje s prilagoditvenim sedežem).
• Sprostitev mišic zapiralke in izločanje blata ali urina.
• Pravilno čiščenje (čiščenje spolovila in brisanje zadnjice od spredaj proti zadaj).
• Ponovno oblačenje spodnjega perila.
• Uporaba splakovalnika ali praznjenje kahlice v stranišče ter splakovanje.
• Temeljito umivanje rok, še posebej po veliki potrebi ali uporabi javnih stranišč.
Začetek navajanja na kahlico je lahko z uporabo pleničk ali brez njih (metoda Attachment Parenting). Otroci naj spoznajo kahlico najkasneje, ko začnejo hoditi. Najbolje je, da je kahlica postavljena na dostopno mesto, kjer je del njihovega vsakdanjega, igrivega okolja.
Po čem starši prepoznajo, da je otrok pripravljen na navajanje na kahlico?
Beseda trening zveni bolj kot napor kot pa nekaj prijetnega. Učenje nečesa novega poteka veliko lažje z radovednostjo in lahkotnostjo. Starši lahko opazujejo, ob določenem času ali po določenih dejavnostih plenička postane polna, kako otrok deluje tik pred tem in kako se obnaša. Prav tako pogosto dobro prepoznajo, kdaj se otrok umakne za opravljanje potrebe, počepne, začne pritiskati ali dobi bolj steklen pogled.
Od trenutka, ko otrok začne hoditi, mu lahko starši ponudijo kahlico ali nastavek za straniščno školjko. Ali otrok rad uporablja kahlico? Ali ima ustrezno oporo za noge, ko sedi na stranišču, in možnost, da se prime? Je stranišče prijazno urejeno? Ali kahlica ostane stabilna po opravljeni mali ali veliki potrebi? Če se vsebina prilepi na zadnjico in se nato razlije po igralni preprogi, je to precej neprijetno.
Kdaj je smiselno spodbujati otroka, da začne uporabljati kahlico – in kako ravnati, če za to ne kaže zanimanja?
Kahlico ponudite čim prej. Če je kahlica vedno na voljo, otroci hitreje pokažejo zanimanje zanjo. Prav tako naj bo kahlica dostopna v otrokovem okolju, da se igra ne bo predolgo prekinjala.
Nezanimanje se kaže tako, da se otrok od kahlice odmakne ali jo ignorira. Lahko se zgodi tudi, da večkrat protestira, ko ga starši ali skrbniki poskušajo posesti na kahlico.
Kdaj je treba poiskati zdravniški nasvet glede navajanja na kahlico?
Otrok naj bi po svojem četrtem rojstnem dnevu znal uravnavati svoje izločanje. Če ima pri tem težave, je priporočljivo opraviti zdravniški pregled. Tako se lahko izključijo fizični vzroki (npr. nepravilna lega sečnice), medtem ko se lahko osredotočimo na morebitne psihološke dejavnike.
Do katerega leta starosti je uporaba pleničke ponoči še normalna?
To je odvisno od tega, kako zgodaj otrok začne ponoči „zadrževati“. Večina otrok najprej uspe nadzorovati izločanje iz danke ponoči, nato podnevi. V naslednjem koraku jim uspe nadzorovati mehur podnevi in nazadnje ponoči. Zato ni nenavadno, če kljub dobremu nadzoru podnevi urin občasno ponoči še pristane v postelji.
Otroci običajno začnejo nadzorovati mišico zapiralko že pri 18 mesecih, najpogosteje pa okoli 24 meseca starosti. Takrat lahko zavestno zadržujejo ali sproščajo blato in urin. Pogovori med starši lahko povzročijo negotovost, saj se otroci razvijajo zelo različno. Zato je izjemno pomembno, da vsakemu otroku pustimo njegov lasten tempo in pri temah, povezanih s straniščem, ne ustvarjamo pritiska – tudi če to za skrbnike, na primer pri nočnem močenju postelje, pomeni več dela.
Starši in skrbniki naj otroke podpirajo pri tem, da se naučijo zavestno zaznavati in razumeti signale svojega telesa. Sočutna podpora, razumljivo pohvalo in ljubeča pozornost pomagajo vsakemu otroku, da ta pomemben korak k samostojnosti doseže z več veselja in samozavesti.
Prav tako je koristno spremljati, koliko in kdaj je otrok nazadnje pil. Neprimerne so sladkane pijače in slani prigrizki, saj pred spanjem povzročajo dodatno žejo.
Nočno močenje postelje se pojavi, ko pride do nezavednega, skoraj popolnega praznjenja mehurja ponoči pri otrocih, starejših od pet let, vsaj dvakrat na mesec. Značilni znaki so velike količine urina, težko prebujanje in bližnji sorodniki, ki so se kot otroci soočali s podobno težavo.
Ali obstajajo dodatni koristni nasveti, ki lahko olajšajo navajanje na kahlico?
Vsak otrok je edinstven in poseben, zato naj vsak zase odkrije, kaj mu ustreza in kaj ne. Kljub temu pa obstajajo osnovna pravila:
• Kahlica ima vedno prednost.
• Lulanja ni mogoče odložiti.
• Nikomur ne sme biti nerodno, če mora „takoj“ z otrokom na stranišče.
• Starši naj resno jemljejo potrebe svojih otrok in zavestno načrtujejo čas za kahlico in stranišče.