Kdaj se bo končalo?
Otroci v obdobju trme: 5 nasvetov za malčke v obdobju trme
Še pred nekaj minutami je bil to zlat otrok, zdaj pa pred vami stoji besni palček. Kako se kot starš spopasti s trmo in jezo dvoletnika – in kdaj ta faza “groznega drugega leta” mine?
Otrok divja in besni po dnevni sobi ter okrog sebe divje meče lego kocke, ker mu za večerjo ne pustite jesti čokolade? Kriči kot bi ga dajali iz kože, da se treseta še dve nadstropji pod vami, ker mu pri minus sedmih stopinjah in močnem sneženju ne dovolite obuti sandal? Se na pločniku rjoveče vrže po tleh, ker mu ne kupite sladoleda? Dobrodošli v obdobju trme. Očitno zdaj tudi vi spadate med starše “terrible twos”, kot imenujejo dvoletnike v fazi, ko so izbruhi trme zelo pogosti.
Obdobje dojenčka, ko ste svojega otroka enostavno pomirili z nošenjem in božanjem in je bila glavna dilema, ali začeti z uvajanjem hrane s kašicami ali v kosih, je minilo.
Kako se odzvati na otrokovo trmo?
Trmasti otroci pritiskajo na vse možne živce staršev, in to na dnevni ravni. Obdobje trmarjenja se običajno začne okoli 18. meseca in lahko traja do otrokovega 6. leta. Faza največkrat doseže vrhunec med 2. in 3. letom, v tem času pa hudi izbruhi jeze in besa niso izjema, temveč (žal) prej pravilo. Ni namreč naključje, da v angleščini obdobje poimenujejo “terrible twos” (grozni dvoletniki).
Seveda izbruhi jeze in trmarjenja niso pri vseh otrocih enaki. Obstajajo tudi malčki, ki to fazo preskočijo. A nekaj mora biti jasno vsem: Kot starši niste naredili ničesar narobe in če otrok pogosto trmari, to ne pomeni, da ste pogrnili pri vzgoji. Kako se odzvati na trmo? Vsak izbruh je zgodba zase, zato se morate kot starš vsakič znova spopasti s posamezno situacijo in premisliti zadevo. Obstajajo pa vzgojni nasveti, ki vedno pridejo v poštev.
Zakaj otrok trmari?
Otroci pri tej starosti začnejo razvijati in uveljavljati lastno voljo. Spoznajo, da lahko sami vplivajo na stvari in celo sprejemajo lastne odločitve. Zato poskušajo vedno bolj dosegati svoje. Preizkušajo meje in ugotavljajo, kaj gre in kaj ne. In prav je tako. Najtežje pri izpadih trme je to, da se začnejo nepričakovano in se kot temni oblaki zgrnejo na nič hudega sluteče starše. Včasih je že malenkost dovolj, da pri otroku sproži napad jeze in izbruh čustev.
Sprekter izbruhov je raznolik – od občasnih uporov do neskončno trajajočih “Ampak hočem!” in napadov jeze s histeričnim kričanjem, cepetanjem in razbijanjem.
Trmasti dvoletniki: 5 nasvetov za starše z otroki v obdobju trme
1. Ostanite mirni
Težko, ampak še kako pomembno: če otrok še tako trmari in cepeta, se morate potruditi, da ostanete kar se da mirni. Ne vpijte nazaj in ga ne zmerjajte, temveč preprosto dihajte in dopustite otroku, da izrazi svoja čustva – še vsak izbruh trme je minil.
2. Pokažite razumevanje
Pokazati razumevanje ni isto kot strinjanje: otroku morate pokazati, da je izražanje čustev dovoljeno, da se sme jeziti in da vi kot starš jezo tudi razumete. A kljub vsemu ostanite dosledni in vztrajajte pri svoji odločitvi.
3. Prostor za izražanje jeze
Otrok naj da jezo ven iz sebe – v stanovanju si lahko omislite t. i. “jezni kot”, kjer lahko otrok izrazi vso svojo jezo, na primer prostor z veliko blazinami, po katerih lahko tolče, ne da bi pri tem poškodoval sebe ali druge.
4. Pomagajte mu prepoznati čustva
Ne prepričujte otroka ali mu skušajte nekaj dopovedati, ko je v navalu besa. Bodite jasni in kratki ter omenite njegova čustva: “Jezen si, ker ne bova kupila igrače, ampak zdaj greva.” Otroci v tej starosti še ne zmorejo sami prepoznati svojih čustev, zato je naloga staršev, da jim pri tem pomagate.
5. Objem
Čeprav med trmarjenjem ne prinaša rezultatov, pa je nadvse pomembno po koncu izpada: Pustite bes, vzemite otroka v naročje in mu pokažite, da ga imate radi. Izpadi trme so naporni tudi za otroke in jih zbegajo.
Zakaj je obdobje trme tako pomembno?
Napadom trme se ne boste mogli izogniti, lahko pa jih omejite. Jeza in trma pogosto izbruhneta v situacijah, ko je otrok utrujen, lačen ali preobremenjen. Zato se, če je le mogoče, izogibajte nakupovanju z lačnim otrokom. Pomaga tudi ustaljena dnevna rutina, ki daje otrokom trden okvir, na primer rituali pred spanjem, zato je manj možnosti, da bodo takrat preizkušali meje.
Straši bi se morali zavedati še nečesa: noben malček v obdobju trme ne želi s svojimi izpadi namenoma žaliti staršev ali preizkušati njihove ljubezni in potrpljenja, čeprav se mnogi starši včasih počutijo ravno tako.
Trajanje tega obdobja je od otroka do otroka različno, a faza trmarjenja mine najkasneje pri 6 letih starosti.
