Dan Zemlje 2026: 5 spodbudnih dejstev o obnovljivih virih energije

Kaj je energetski prehod?

Energija določa naše življenje. Neprestano jo porabljamo – pogosto, ne da bi se tega sploh zavedali. Naj gre za gorivo, ki poganja avtomobil, ali za t. i. „sivo energijo“, torej količino energije, ki je potrebna za celoten življenjski cikel izdelka: od proizvodnje in transporta pa vse do odstranitve.

Za pridobivanje energije lahko uporabljamo različne energente. Pri tem razlikujemo med obnovljivimi in fosilnimi viri. Obnovljivi viri energije so praktično neizčrpni ali pa se s pomočjo naravnih procesov nenehno obnavljajo. Sem sodijo sončna energija, energija vetra in vode ter geotermalna energija (toplota iz notranjosti Zemlje). Za pridobivanje energije se uporabljajo tudi obnovljivi surovinski viri, kot so rastline. Fosilni viri energije temeljijo na neobnovljivih virih, kot so premog, zemeljski plin in nafta. Poleg teh obstaja še jedrska energija, ki nastaja s cepitvijo atomskih jeder v jedrskih elektrarnah.

Z izrazom energetski prehod označujemo preusmeritev od rabe fosilnih in jedrskih virov energije k rabi obnovljivih virov.

Zakaj potrebujemo energetski prehod?

Na katere vire energije stavimo danes in v prihodnje, bo odločilno zaznamovalo življenje na našem planetu.

Za razliko od obnovljivih virov so fosilni viri energije na našem planetu na voljo le v omejenih količinah in jih ni mogoče umetno proizvesti. Zaloge premoga, nafte in plina so nastale pred milijoni let in se z izkoriščanjem vse bolj izčrpavajo. Njihova uporaba poleg tega močno škoduje podnebju in okolju.

Pri zgorevanju fosilnih surovin se v ozračje sproščajo ogromne količine ogljikovega dioksida (CO₂) in drugih plinov, ki prispevajo h globalnemu segrevanju. To povzroča segrevanje atmosfere. Med letoma 1990 in 2021 so se svetovne emisije toplogrednih plinov povečale za 51 odstotkov. Posebej problematično je, da je CO₂ plin, ki se zaradi naravnih fizikalnih in biogeokemičnih procesov v Zemljinem sistemu razgrajuje zelo počasi. Po 1.000 letih je v atmosferi še vedno prisotnih 15 do 40 odstotkov danes izpuščenega CO₂. Popolni razkroj CO₂ traja več sto tisoč let. Vse emisije CO₂, ki jih povzročamo zdaj, bodo torej zelo, zelo dolgo ostale v sistemu.

In to ima posledice – že danes in v bližnji prihodnosti. Po podatkih okoljskega programa ZN (UNEP) je bilo globalno segrevanje leta 2025 v povprečju tik pod 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Mednarodno dogovorjeni cilj omejiti segrevanje na 1,5 stopinje tako ne bo dosežen. Do leta 2100 bi se lahko temperatura zvišala za 2,8 stopinje, če se ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ne zaostrijo. Pri tem vsaka desetinka stopinje dodatnega segrevanja pomeni veliko razliko.

Moto dneva Zemlje 2026: „Naša moč, naš planet“

Zato je skrajni čas za ukrepanje! K temu želi pozvati tudi Dan Zemlje 2026. Že drugič zapored poteka ta dan akcij pod geslom „Our Power, Our Planet“. Na spletni strani earthday.org je na voljo globalni pregled vseh dogodkov, ki potekajo med 18. in 22. aprilom – na Dan Zemlje. Tako lahko najdete aktivnosti v svoji bližini, na katerih lahko sodelujete.

Za vas smo zbrali 5 spodbudnih dejstev o obnovljivih virih energije.

5 dejstev o obnovljivih virih energije, ki vlivajo pogum

1. Energetski prehod je naš največji vzvod za zmanjšanje emisij CO₂.

Po podatkih World Resources Institute trenutno 75,7 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov odpade na energetski sektor. Neenergetski sektorji so odgovorni le za približno četrtino globalnih emisij. Prehod na obnovljive vire energije je torej najpomembnejši vzvod v boju proti podnebni krizi.

K emisijam energetskega sektorja prištevamo proizvodnjo električne energije in toplote (29,7 odstotka vseh emisij), promet (13,7 odstotka), predelovalno industrijo in gradbeništvo (12,7 odstotka) ter stavbe (6,6 odstotka). Sem sodijo tudi razpršene emisije – toplogredni plini, ki nastajajo pri pridobivanju ali transportu fosilnih goriv – ter emisije pri zgorevanju drugih surovin.

2. Prehod na obnovljive vire energije se izplača tudi finančno.

Mit pravi, da so obnovljivi viri energije konkurenčni le zaradi državnih subvencij. V začetkih sončne energije in podobnih tehnologij v 2000-ih je to res držalo. Medtem pa je tehnični razvoj izjemno napredoval. Ne smemo pa pozabiti niti na to: Fosilni viri energije so še vedno močno subvencionirani – tudi pri nas, na primer z nižjimi trošarinami na dizel kot na bencin ter z različnimi olajšavami in podporami za rabo fosilnih goriv v prometu, industriji in proizvodnji elektrike.

Raziskovalke in raziskovalci z ekonomskega inštituta Univerze v Oxfordu so v študiji iz leta 2022 ugotovili, da je prihodnost brez emisij v približno 30 letih mogoča in donosna. In hitreje ko bo potekal energetski prehod, cenejši bo. Do leta 2050 bi lahko na ta način prihranili približno 12 bilijonov ameriških dolarjev. Za študijo so analizirali na tisoče modelov energetskega prehoda. Eden izmed rezultatov: V zadnjih 20 letih so se stroški sončne energije znižali dvakrat hitreje, kot so napovedovali najbolj optimistični modeli.

Študija Univerze Stanford iz istega leta je izračunala, da bi bili stroški energije po v celoti izvedenem energetskem prehodu za 63 odstotkov nižji kot zdaj. Če upoštevamo tudi koristi za zdravje in podnebje, se stroški energije zmanjšajo celo za 92 odstotkov.

3. Vse tehnologije, potrebne za energetski prehod, že imamo.

V zgoraj omenjeni študiji Univerze Stanford so ugotovili, da je globalni prehod na obnovljive vire energije mogoč, ne da bi morali razviti popolnoma nove tehnologije. Upoštevali so le rešitve, ki nimajo negativnega vpliva na zanesljivost oskrbe, onesnaženost zraka ali podnebne spremembe. Po teh ugotovitvah zapletene tehnologije, ki še niso preizkušene v industrijskem merilu – na primer t. i. modri vodik – sploh niso potrebne, da bi celoten svet prešli na obnovljive vire energije.

4. Leto 2025 je bilo prvo leto, ko je bilo na svetu proizvedene več električne energije iz obnovljivih virov kot iz premoga.

Obnovljivi viri energije dobivajo vse večji zagon. Leto 2025 je bilo prvo leto v zgodovini, ko je bilo na svetovni ravni proizvedenih več količin elektrike iz obnovljivih virov kot iz premoga. To je celo spodbudilo ugledno znanstveno revijo Science, da je globalni razcvet zelene energije razglasila za „znanstveni preboj leta“.

Ta vzpon gre predvsem na račun ene države, ki je sicer pogosto tarča ostrih kritik zaradi uničevanja okolja in obremenjevanja podnebja: Kitajske. Čeprav je bilo veliko tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije razvitih v ZDA, so jih v največji meri nadalje razvili, izpopolnili in spravili v industrijsko proizvodnjo prav na Kitajskem. Od tam jih izvažajo predvsem v države globalnega juga in v Evropo. Tako sta veter in sonce v velikem delu sveta postala najcenejša vira energije.

5. Čisto energijo je mogoče pridobivati celo iz starih vrtin.

Čeprav so vse ključne tehnologije za energetski prehod že na voljo, nove ugotovitve in pristopi pomagajo, da napredek še pospešimo. Primer za to je tehnologija, ki jo je razvilo start-up podjetje Greenwell – izkoriščanje geotermalne energije tako, da uporablja opuščene vrtine, ki so bile nekoč namenjene črpanju nafte.

Naftno podjetje najprej zatesni dno vrtine, da nafta ne more več iztekati. Po nekaj predelavah, ki jih izvede start-up, se v vrtino dovaja hladna voda, ki se segreta na približno 35 do 70 °C vrne na površje. Za proizvodnjo elektrike – kot jo poznamo iz klasičnih geotermalnih elektrarn – takšne predelane vrtine sicer niso dovolj učinkovite. Zadostujejo pa za ogrevanje rastlinjakov, ki se danes pogosto ogrevajo s fosilnimi gorivi.