Izumiranje žuželk: Deset nasvetov, kako pomagati čebelam in drugim žuželkam

Postalo je tišje. Nekoč je poleti vse brenčalo in šumelo. Danes je naokoli veliko manj čebel, komarjev in drugih žuželk kot pred 30 leti. Študije opozarjajo na izumiranje žuželk, ki bi lahko imelo katastrofalne posledice. Dobra novica pa je, da lahko vsak od nas naredi nekaj, da to ustavimo!

Izumiranje žuželk: Kaj bi morali vedeti o tem?

Zakaj potrebujemo žuželke?

Na kratko: Žuželke so za človeka nujno potrebne za preživetje, saj skrbijo za našo preskrbo s hrano. Veliko vrst letečih žuželk oprašuje rastline – od jablan do jagod. Kar 80 odstotkov naših kulturnih rastlin oprašujejo žuželke. Poleg tega so žuželke zelo nizko v prehranjevalni verigi. To pomeni, da so pomemben vir hrane za druge živali, predvsem za ptice.

Kako izumiranje žuželk vpliva na ljudi?

Če se bo izumiranje žuželk nadaljevalo, bo opraševanje kulturnih rastlin za prehrano ljudi vedno težje. Zmanjševalo se bo tudi število drugih vrst, ki so od žuželk odvisne – na primer ptic, ježev ali kuščarjev. Žuželke predstavljajo daleč največji delež vseh vrst v naravi, zato so tesno prepletene z mnogimi drugimi organizmi in imajo ključno vlogo pri delovanju našega življenjskega kroga.

Kaj lahko storimo, da bi preprečili izumiranje žuželk?

1. Nakupovanje živil iz ekološke pridelave

Kmetijska dejavnost je eden glavnih krivcev za izumiranje žuželk. Z nakupom živil iz ekološke pridelave podpiramo naravi prijaznejše kmetovanje. Na ekoloških kmetijskih površinah namreč ne uporabljajo nevarnih pesticidov in umetnih gnojil. Strupena škropiva škodujejo tudi žuželkam.

Številne, zlasti manjše ekološke kmetije z neobdelanimi pasovi zemlje in kolobarjenjem žuželkam zagotavljajo veliko bolj raznoliko življenjsko okolje kot velike konvencionalne kmetije.

2. Izogibanje mikroplastiki

Mikroplastika se danes pojavlja povsod na našem planetu, celo v najbolj odročnih krajih. Drobceni delci plastike vplivajo tudi na žuželke. Drobne dlačice na njihovem telesu se med letom elektrostatično nabijejo in delce mikroplastike dobesedno privlačijo kot magnet. V študiji, ki so jo objavili leta 2021, so preučevali tveganja, ki jih polistirenska mikroplastika predstavlja za medonosne čebele. Čebele so dva tedna hranili s polistirensko mikroplastiko. Stopnja umrljivosti se v tem času sicer ni povečala, se je pa spremenil črevesni mikrobiom žuželk. Raziskovalna skupina je zato sklenila, da bi lahko mikroplastika za čebele pomenila resna dolgoročna zdravstvena tveganja.

Kdor želi prispevati k omejevanju izumiranja žuželk, naj se zato čim bolj izogiba virom mikroplastike ali jih vsaj močno zmanjša. Največji vpliv ima promet: obraba avtomobilskih pnevmatik ustvarja velike količine mikroplastike, ki neposredno prehaja v okolje. Zato bi se morali vožnji z avtomobilom izogibati, kadar je le mogoče, ter se namesto tega odločati za bolj trajnostne oblike mobilnosti.

3. Izogibanje živolovkam

Če vam v stanovanje zaide muha ali vas ose motijo pri peki na žaru, žuželk prosim ne pobijajte. Tudi muhe so pomemben vir hrane za večje živali, na primer za ptice. Zato brenčače raje žive pospremite nazaj na prosto. Z zaščitnimi mrežami proti insektom pa lahko poskrbite, da bodo nezaželeni obiskovalci tudi v prihodnje ostali zunaj.

Za odganjanje os in komarjev lahko uporabite eterična olja, na primer citronelo ali čajevec, pa tudi posebne kadilne mešanice. Tudi nekatere rastline, kot sta sivka ali paradižnik, odganjajo žuželke. Druga možnost so živolovke, iz katerih lahko ujete žuželke po koncu piknika ali peke na žaru spet izpustimo na prostost.

4. Pravilno odstranjevanje cigaretnih ogorkov

Cigaretni ogorki so med najpogostejšimi odpadki na svetu. Škoda za okolje, ki jo povzroča nikotin, pa je precej večja, kot je znanost do zdaj predvidevala. Malomarno odvržena cigareta ne onesnaži le do 60 litrov čiste podtalnice. Študija iz leta 2025 dodatno kaže, da so strupene snovi iz nepremišljeno odvrženih ogorkov cigaret za mravlje smrtonosno tveganje. Rastline vsrkajo ostanke nikotina, ki se v visokih koncentracijah kopiči v cvetnem nektarju in tako onesnaži vir hrane za žuželke. Raziskovalna skupina je ugotovila, da se pri zdravih mravljah posledice sicer ne kažejo, pri živalih, ki jih prizadenejo glivične okužbe, pa se smrtnost občutno poveča. Zato ogorkov nikoli ne odmetavajte v naravo!

5. Sajenje žuželkam prijaznih cvetlic

Naj gre za vrt ali balkon – izberite avtohtone rastline in cvetje! Skupaj z domačimi žuželkami so se razvijale skozi čas in so med seboj usklajene. Pomembno je tudi, da imajo rastline enojne/enostavne cvetove. Polnjene cvetove so vzgajali tako, da imajo več cvetnih listov, zaradi česar žuželke ne morejo več priti do nektarja.
Za žuželke so idealne na primer začimbnice, kot so timijan, žajbelj ali drobnjak. Prav tako so zelo primerne modre rese, mak, rudbekije, osati, homulice ter travniške rastline, kot so zlata in mrtva kopriva ali detelja.

6. Zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja

Eden pogosto spregledanih vzrokov za izumiranje žuželk je svetlobno onesnaženje. Po študiji, objavljeni leta 2023, je nočno nebo v Evropi vsako leto približno za 6,5 odstotka svetlejše. To ima uničujoče posledice za nočne metulje in druge ponoči dejavne živali.

Žuželke privlačijo svetlobni stožci svetlobnih reklam, razsvetljave stavb in cestnih luči. Pri tem izgubijo orientacijo in poginejo od izčrpanosti, se spečejo na vročih svetilih ali pa končajo kot lahek plen netopirjev in pajkov. Mnogi nočni metulji obsedijo na osvetljenih stenah kot omahnjeni, namesto da bi odleteli iskat hrano.

Če se zunanjim svetilom ne morete povsem odpovedati, je dobro upoštevati nekaj preprostih pravil. Luč naj sveti le toliko časa, kolikor ste dejansko zunaj – pri tem so lahko v pomoč senzorji gibanja ali časovna stikala. Vrtnih ribnikov, dreves in grmov ne osvetljujte. Svetlobni snop naj bo vedno usmerjen navzdol. Dobro je tudi, da je svetilka nameščena čim nižje, saj se tako zmanjša doseg svetlobe. Zaprta ohišja svetilk preprečujejo, da bi žuželke letele v notranjost in tam obtičale. Za živali je primernejši barvni ton „toplo bela“ (pod 3.000 kelvinov) kot druge barve svetlobe, svetilnost pa naj bo čim manjša.

7. Uporaba naravnih gnojil

Kar velja za kmetijske obrate, velja tudi za domači vrt: namesto sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in umetnih gnojil je bolje uporabljati naravne pristope. Sem sodijo mehanske zaščitne pregrade, gnojila na osnovi rastlin in uporaba naravnih sovražnikov škodljivcev. Vrt brez strupov ni boljši le za žuželke, temveč tudi za otroke, ki na vrtu radi pomagajo.

8. Vrt z malo vzdrževanja

Biti „len vrtnar“ ali „lena vrtnarica“ ne pomeni le več prostega časa, temveč koristi tudi okolju. Med takšne pristope spada na primer to, da se odrečemo redni košnji trate in pustimo, da tako imenovani „plevel“ preprosto ostane.

S košnjo počakajte, dokler cvetlice ne odcvetijo in njihova semena ne dozorijo. Tako si lahko tudi v naslednjih letih obetate pisano cvetočo travniško preprogo. Najprimernejši čas za prvo košnjo je večinoma konec junija – seveda odvisno od vremena in od tega, kako so se rastline lahko razvile spomladi. Kositi več kot dvakrat na leto ni priporočljivo, saj številne rastline v tem primeru sploh ne uspejo priti do semen.

Agronomi pojasnjujejo, da v naravi ni plevela. Regrat mnogi na vrtu vztrajno izkopavajo, vendar je za žuželke izjemno dragocen vir hrane. Tudi pogosto zaničevana kopriva ima pomembno vlogo: v in od nje živi več kot sto vrst žuželk, med njimi tudi metulj, imenovan mali koprivar (Aglais urticae). Kaj lahko torej storite proti izumiranju žuželk? Domnevni „plevel“ pustite rasti in se ga naučite ceniti – vsaj na delu svojega vrta.

Tudi pozimi lahko naredite nekaj za žuželke: starih trajnic in suhih vej v vrtu ne pospravljajte! Pustite jih stati vse do pomladi, da bodo žuželke lahko vanje odlagale ličinke. V odmrlih vejah na primer gnezdijo rogate dišavke (Osmia cornuta – evropska vrsta divje čebele), čebele iz rodu zakrinkane čebele (Hylaeus), trohnobna listorezka (Megachile willughbiella) in različne vrste kobilic.

9. Pravilno postavljanje hotelov in napajalnikov za žuželke

Niso vsi hoteli za žuželke, ki jih najdemo v trgovinah, res učinkoviti. Pogosto je težava v tem, da niso pravilno zasnovani ali pa imajo cevke – pogosto bambusove – neprimeren premer. Žuželke zato v njih ne najdejo ustreznih gnezdilnih mest. Strokovnjaki svetujejo, naj imajo cevke premer med dvema in desetimi milimetri ter da so na zadnji strani zaprte. Namesto cevk lahko v suho trdo leso navrtamo tudi luknje. Gnezdilne pripomočke je najbolje obesiti na sončno mesto, idealno obrnjeno proti jugovzhodu do jugozahodu.

Poleti so žuželke hvaležne za umetne vodne napajalnike. Ob daljših vročinskih valovih se naravni vodni viri in luže pogosto izsušijo. Poleg tega žuželke vode ne potrebujejo le za pitje, temveč tudi za gradnjo gnezd in za hlajenje z izhlapevanjem.

Pomembno je, da napajalnik oblikujemo na način, ki je prijazen do žuželk, da se v vodi ne bodo utapljale. Zelo primerna je keramična posoda, v katero položimo različne naravne materiale, na primer kamenje, vejice in mah. Tako nastanejo plitvi vstopni in izstopni robovi. Posodo napolnimo le toliko, da kamni približno do polovice gledajo iz vode. Idealno mesto za napajališče je sončna, topla in pred vetrom zaščitena lega v bližini rastlin. Da se voda ne bi spremenila v gojišče tigrastih komarjev in drugih vrst komarjev, jo je treba vsak dan zamenjati.

10. Izogibanje motornim prevoznim sredstvom

Vsak val, ki ga povzroči vodni skuter ali motorni čoln, deluje za majhna bitja ob bregu kot mini cunami. Dno se premeša, živali in ličinke žuželk pa tok bodisi odnese s seboj bodisi jih vrže na obalo. Pri številnih vrstah žuželk, ki odlagajo ličinke v plitvih obrežnih vodah, raziskovalke in raziskovalci že opažajo močan upad. Čeprav je vožnja z motornim čolnom za mnoge del popolnega poletnega dopusta, bi se ji v dobro živalskega sveta raje odpovedali.