Ta trik poznamo pri majhnih otrocih: Ko želijo, da bi nekaj „izginilo“, preprosto zaprejo oči. Podobno se obnaša veliko ljudi, ko gre za temo raka – ne govoriti o tem, ne brati o tem, ne hoditi na preventivne preglede.

Ko govorimo o drugih, ki so zboleli za rakom dojk, ljudje pogosto znižajo glas. Strah pred smrtjo je pri tem pogosto še vedno samoumevno prisoten. Prepričanje, da nas osebno to ne bo doletelo, je pogosto nezavedna želja in bolj magično razmišljanje kot realna ocena verjetnosti. Kajti vprašanje sploh ni, ali bomo zboleli za rakom, temveč prej, kdaj.

Rak se tiče vseh nas, pravi – tako na družbeni kot na znanstveni ravni. Res je, da ne bo vsakdo dobil te diagnoze, vendar pri ljudeh od določene starosti naprej pri vsakem najdemo predrakave spremembe.

Nove perspektive

Pri raku dojk danes diagnoza na srečo že dolgo ne pomeni več, da nas nujno čaka katastrofa. V zadnjih desetih do petnajstih letih je medicina na tem področju izjemno napredovala. Če je rak odkrit zgodaj, je na primer v večini primerov možna operacija z ohranitvijo dojke. Poleg tega je zdravljenje postalo veliko bolj ciljno usmerjeno. Ključ je v personalizirani terapiji – saj ne poznamo le enega raka dojk, temveč številne različne oblike. Ravno ti pristopi so glavni razlog, da danes po diagnozi veliko več žensk živi dlje in z bistveno boljšo kakovostjo življenja kot še pred nekaj leti.

Zgodnejše odkrivanje

V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli približno 1.400 žensk (pa tudi nekaj moških – ti predstavljajo približno 1 odstotek vseh primerov). Raka dojk med drugim odkrivamo z mamografijo v okviru državnega presejalnega programa DORA, ki omogoča organizirano in brezplačno rentgensko preiskavo dojk. Na pregled vsaki dve leti vabijo ženske med 50. in 69. letom starosti, udeleži pa se ga večina povabljenih. Jasno je, da lahko mamografija rešuje življenja, vendar od nje nimajo vse ženske enake koristi. Poleg odkrivanja tumorjev namreč prinaša tudi lažno pozitivne izvide, prekomerno diagnosticiranje in v zelo redkih primerih škodo zaradi rentgenskih žarkov. Še posebej pomembna pa je za ženske s povečanim družinskim tveganjem ali osebno anamnezo raka.
Pri odločitvi za ali proti takšni preventivni preiskavi lahko pomaga pogovor z izbrano zdravnico ali zdravnikom. V okviru mamografije se danes uporablja tudi umetna inteligenca (UI): sistemi analizirajo slikovne podatke, prepoznavajo vzorce in lahko pomagajo nepravilnosti odkriti hitreje ali natančneje.

Ekipa strokovnjakov

Po pozitivnem izvidu se z biopsijo odvzame majhen vzorec tumorskega tkiva. To tkivo se nato molekularno analizira, določijo se genetske značilnosti in izmerijo biomarkerji. Na podlagi teh rezultatov interdisciplinarna ekipa strokovnjakov razpravlja o tem, katera terapija je najprimernejša.
Prizadetim ženskam se svetuje, naj se pri iskanju najbolj ustreznega zdravljenja ne odločajo na podlagi rekla–kazala, temveč naj se obrnejo na specializirane centre za bolezni dojk – ti so pravi naslov za zdravljenje po najsodobnejših strokovnih standardih.

Kvantni preskoki v zdravljenju

Še pred nekaj leti je po postavljeni diagnozi običajno sledilo točno določeno zaporedje: operacija, kemoterapija in obsevanje. Danes pa so zahvaljujoč novim testom pri nekaterih vrstah raka dojk na voljo tudi natančno usmerjene alternativne možnosti. Spremenila se je tudi kemoterapija: poleg klasičnih infuzij so zdaj na voljo personalizirana zdravljenja, ki ciljajo na zelo specifične lastnosti rakavih celic. V nekaterih primerih je mogoče učinkovine jemati celo v obliki tablet, kar prizadetim močno olajša vsakdan.

Imunoterapije, kombinacije protiteles z zdravili ter nove antihormonske strategije so zdravljenje naredile bistveno bolj raznoliko in pogosto tudi bolje prenosljivo. In tudi pri metastatskem raku dojk, torej takem, ki se je že razširil, lahko danes mnoge ženske živijo občutno dlje in z boljšo kakovostjo življenja kot pred desetimi ali dvajsetimi leti.
Bistveno se je izboljšala tudi podpora, in sicer po zaslugi posebej usposobljenih medicinskih sester, ki so pacientkam v oporo od postavitve diagnoze, skozi celotno zdravljenje in tudi po njem. Boljši kot še pred desetimi leti je tudi dostop do drugih bolnic prek družbenih omrežij, kar omogoča medsebojno povezovanje. To dobro dene in omogoča izmenjavo pomembnih informacij.

In potem je tu še psiha

Ljudje z diagnozo raka dojk dobro vedo, kako zahtevno je soočanje z notranjimi protislovji. Želijo biti močni, hkrati pa se počutijo izčrpani. Hvaležni so za dobre prognoze, a so kljub temu polni strahu. Potrebujejo informacije, obenem pa tudi premore od njih.
Včasih najbolj pomagajo prav drobne, na videz neopazne stvari: zanesljivi pogovori, psihoonkološka podpora, ljudje, ki znajo poslušati, ne da bi ob tem obsojali.

Preprečevanje je mogoče, občutke krivde pa je treba spustiti

Včasih se vendarle pojavi vprašanje: bi se dalo bolezen preprečiti? Študije kažejo, da lahko zdrav življenjski slog – nekadilstvo, malo alkohola, mediteranska prehrana, gibanje, zmanjševanje stresa, zdrava telesna teža – tveganje za nastanek raka občutno zmanjša.
Tudi izrazi, kot je „boj proti raku“, so problematični. Takšne bojevite predstave vzbujajo (neupravičeno) upanje, da lahko boj in pozitivno razmišljanje bolezen ustavita ali premagata. Obenem pa lažno nakazujejo, da je človek sam kriv, če ne ozdravi.
Morda je prav to najpomembnejša točka: strah ne izgine ne z bojem ne z zanikanjem. Postane pa bolj znosen z razumevanjem, z znanjem ter s sočutjem družine, prijateljev, sodelavk in sodelavcev. Rak dojk je del naše biološke realnosti. Preventiva zato ni pogled v prepad, temveč korak k več znanja. In diagnoza, četudi težka, danes pomeni tudi to: na voljo je več možnosti zdravljenja kot kadar koli prej.