Krepitev mikrobioma kože: Pomen kožne bariere

Kaj je mikrobiom kože?

Dolgo so se raziskave osredotočale na mikrobiom v črevesju. Vendar pa se zdaj vse pogosteje preučuje tudi mikrobiom kože. A kaj to sploh je? To je celota mikroorganizmov, ki živijo na naši koži in vstopajo v simbiozo z našim organizmom, od katere imata koristi obe strani. Med njimi so bakterije, glive in pršice iz rodu Demodex, ki jih najdemo v lasnih mešičkih in lojnicah. V raziskavah se kot del mikrobioma štejejo tudi virusi, kot sta humani papiloma virus (HPV) in virus herpes simpleksa (HSV).

V raziskavi Human Microbiome Project je bilo identificiranih več kot 500 različnih vrst mikroorganizmov, ki živijo na človeški koži. Nekatera področja telesa so bolj poseljena z mikroorganizmi kot druga. Pod pazduhami, na predelu prstov na nogah in v dimljah so predvsem mikrobi, ki ljubijo vlago in toploto. Na obrazu, dekolteju in zgornjem delu hrbta je veliko žlez lojnic, kar pomeni, da tam najdemo tako imenovane lipofilne mikrobe. Suha področja kože, kot so roke in noge, običajno naseljuje manj mikrobov, medtem ko je popek prava zakladnica za raziskave mikrobov. Poleg tega ima vsak človek edinstven mikrobiom. V znanosti ga zato imenujejo "drugi genom".

Kako se razvije mikrobiom kože?

Plod v maternici še nima kožnega mikrobioma. Ta se razvije šele po rojstvu. Če se otrok rodi vaginalno, je njegova koža kolonizirana z bakterijami iz materinega porodnega kanala in črevesja. Pri otrocih, rojenih s carskim rezom, ima pri razvoju otrokovega kožnega mikrobioma pomembno vlogo zlasti materin kožni mikrobiom.

Prvi dan življenja se dojenčkov mikrobiom še vedno zelo razlikuje glede na način poroda. Vendar pa so, kot je pokazala nizozemsko-škotska študija, razlike po enem mesecu le še zelo majhne. Na razvoj kožnega mikrobioma novorojenčka je pozitivno vplivalo predvsem dojenje oz. uživanje materinega mleka.

Kakšna je funkcija mikrobioma kože?

Koža je največji človeški organ. Glede na velikost telesa tehta od 3,5 do 10 kg. Kot najbolj zunanja prevleka telesa ima številne življenjske funkcije – ščiti pred škodljivimi vplivi, s potenjem uravnava telesno temperaturo ter ravnovesje vode in elektrolitov. Mikrobiom pomaga koži pri opravljanju teh zaščitnih nalog. To imenujemo kožna bariera.

Kako deluje? Mikroorganizmi na koži nenehno tekmujejo za privilegij preživetja. Na enem kvadratnem centimetru kože v povprečju živi milijarda mikrobov. Če so koristne bakterije v večini, je naša koža v dobrem stanju. Nekateri kožni mikrobi na primer proizvajajo snovi, ki kožo do določene mere ščitijo pred škodljivimi učinki UV-sevanja. Kožni mikrobiom usposablja imunski sistem za razlikovanje med neškodljivimi in nevarnimi mikrobi. Moten mikrobiom na primer spodbuja razvoj alergij ali avtoimunskih bolezni. Uravnotežen mikrobiom kože ima pomembno vlogo tudi pri celjenju ran – koristne bakterije izpodrivajo patogene organizme in zmanjšujejo tveganje za okužbo.

Eden od zaščitnih mehanizmov kože je kislinski plašč. Ta nastane, ker mikroorganizmi na koži in koža sama izločajo določene snovi, kot so sebum, znoj in odmrle rožne celice. Kisel je zato, ker je pH- vrednost te mešanice v rahlo kislem območju in znaša 5,5. Kislo okolje zagotavlja, da se neželene bakterije, mikrobi in glive ne morejo tako zlahka naseliti. Lahko si ga predstavljate kot džunglo: Kožne celice so drevesa, mikrobi pa živali v njej. Vse skupaj pa tvori klimo – kisli plašč.

Kaj vpliva na mikrobiom kože?

Nekateri vplivi na mikrobiom človeške kože so nespremenljivi – to so genetika, biološki spol in starost. Študije so pokazale, da se raznolikost kožnih mikroorganizmov pri ženskah se popolnoma razlikuje od raznolikosti kožnih mikroorganizmov pri moških. Raznolikost mikroorganizmov se s starostjo postopoma zmanjšuje.

Vendar pa lahko na številne dejavnike vplivamo sami s svojim življenjskim slogom. V neki študiji so na primer ugotovili, da so nekatere škodljive bakterije pogostejše pri ljudeh, ki živijo v mestih kot pri ljudeh na podeželju. Mikrobiom kože spreminjajo tudi vplivi okolja, kot je UV-sevanje, nanj pa vplivajo tudi prehranjevalne navade, bolezni, kronični stres in zdravila. Na primer antibiotiki – ti so sicer pomembni, vendar uničujejo tako koristne kot patogene bakterije v našem telesu. Na mikroorganizme na koži pa seveda vplivata tudi čiščenje in nega kože.

Ali to pomeni, da veliko stvari delamo narobe? Ostanite mirni: Sprememba ne pomeni nujno motnje. Ljudje smo neverjetno prilagodljivi organizmi. To velja tudi za naš kožni mikrobiom. Primer: Ko gremo plavat v klorirano vodo, se kožni mikrobiom za kratek čas spremeni, kratkoročno se prilagodi. Enako se zgodi, ko gremo na sonce. Vendar te spremembe nimajo dolgoročnega učinka. Drugače pa je s spremembo prehrane, kajti ta lahko sestavo mikroorganizmov na naši koži spremeni dolgoročno.

Ali mikrobiom črevesja vpliva na mikrobiom kože?

Raziskovalci domnevajo, da obstaja povezava med črevesnim in kožnim mikrobiomom. Ne moremo ju obravnavati ločeno, saj gre za en organizem, en metabolizem. Če je črevesna flora oslabljena, se zaradi tega pogosto poslabša videz kože. Prehrana z veliko sladkorja in maščob ter malo vlaknin ne povzroča le manjšega števila koristnih mikroorganizmov, ki naseljujejo naše črevesje, temveč tudi manjšo biotsko raznovrstnost na koži.

Kako lahko prepoznate motnje mikrobioma kože?

Pri mikroorganizmih na koži je pomembna raznolikost, dobra mešanica. Če en mikrob preide iz nadzora, mikrobiom kože postane neuravnotežen. To imenujemo disbioza. To lahko povzroči različne težave s kožo in zdravjem.

Kratkoročno je koža suha in hrapava, občutek na njej je lahko nekoliko drugačen. To nato privede do ekcemov. Vse, kar je videti kot izpuščaj, je znak, da je pri kožnem mikrobiomu prišlo do motenj. Kožna bariera potem ne more več ustrezno opravljati svoje funkcije.

Kronična vnetja kože lahko spodbudijo razvoj kožnih bolezni, kot so luskavica, nevrodermitis (atopijski ekcem) in rozacea. Pri nevrodermitisu kožo prekomerno naseljuje bakterija Staphylococcus aureus. Pri rozaceji je povečano število pršic demodex in porušeno ravnovesje bakterij Staphylococcus epidermidis. Seboroični dermatitis, ki je vnetna bolezen kožnih predelov z veliko žlez lojnicami in rumenkastimi, mastnimi luskami, je prav tako posledica mikrobioma kože, ki ga motijo glivice. Za seboroičnim dermatitisom trpi 20–30 % prebivalstva.

Ali je razvoj aken povezan tudi z motenim kožnim mikrobiomom? Pri klasičnih najstniških aknah hormonske spremembe v telesu med drugim povzročijo povečano tvorbo sebuma. Posledično se spremeni tudi sestava bakterij na koži. To pomeni, da se lahko izbruhi aken poslabšajo zaradi presežka bakterij Propionibacterium acnes. Če se za zdravljenje uporabljajo visoki odmerki vitamina A, ki zmanjšajo nastajanje sebuma, se ponovno spremeni tudi mikrobiom kože.

Kako negovati mikrobiom kože?

Bolj kot so mikroorganizmi na koži raznoliki, bolj zdrava je koža. Prva izbira je torej vlažilna nega. Če zgornje kožne celice niso izsušene, se lahko bakterije in drugi mikroorganizmi bolje naseljujejo in razmnožujejo. Priporočamo izdelke za nego kože s ceramidi. Viri ogljika in dušika so dobra hrana za mikroorganizme.

Kaj pa vsakodnevno prhanje? Brez skrbi, še vedno je "dovoljeno" – dokler ne izsuši kože, to pa se zgodi predvsem zaradi uporabe mila, ki je alkalno in ruši zaščitni kislinski plašč kože. Boljši so izdelki brez mila, kot so sindeti. Ti so običajno označeni z oznako "Koži nevtralna pH-vrednost", saj ustrezajo naravni pH-vrednosti človeške kože.
Pomembno je, da si roke po umivanju navlažite.

Koliko časa potrebuje mikrobiom kože, da se obnovi?

Poslabšanje videza kože se žal zgodi zelo hitro, medtem ko izboljšanje po bolezni, okužbi ali sprožilnem dogodku traja dlje. Običajno je treba računati na tri mesece. Kako hitro se kožni mikrobiom obnovi, je odvisno od različnih dejavnikov – na primer od tega, koliko ste stari, kakšno je vaše fizično stanje in resnost bolezni. Pri kroničnih boleznih je običajno treba kožni mikrobiom podpirati trajno.