Ekološka pridelava v polnem razcvetu

Živila, pridelana z mislijo na naravo in dobrobit živali, so vse bolj priljubljena. Predstavljamo primere iz prakse in ključne poudarke, na katere morate biti pozorni.

Le majhen, zelen kvadratek z dvanajstimi belimi zvezdami v obliki lista – Ekološki logotip EU letos praznuje 15. obletnico in je trajno spremenil evropsko kmetijstvo. Ekološka živila so postala pravi trend. Medtem ko v številnih drugih panogah vlada stagnacija, ekološko kmetijstvo cveti. Leta 2023 so prihodki od prodaje ekoloških izdelkov v EU dosegli 46,5 milijarde evrov, z letno rastjo skoraj treh odstotkov, poroča neodvisni inštitut The Organic Research Centre. Do leta 2027 bi v Sloveniji morali ekološko kmetovati na 18 odstotkih kmetijskih zemljišč, a smo lani komaj na 12 odstotkih. „Dokler ne bomo bolj spodbujali predelave ekoloških pridelkov, se tudi ekološka pridelava ne bo dovolj povečala, “ opozarjajo strokovnjaki. Dejstvo pa je, da se vedno več ljudi odloča za nakup ekoloških izdelkov.

Lani je bilo v ekološki kontroli malo manj kot 57 tisoč hektarjev ali 12 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU). Čeprav delež narašča, je rast počasnejša od napovedane v akcijskem načrtu za razvoj ekološkega kmetijstva (ANEK), katerega cilj je 18 odstotni delež kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi do leta 2027. Če bo ekološko kmetovanje raslo enako hitro kot v zadnjih treh letih, bo tega leta v ekološki kontroli okoli 61.300 hektarjev, cilj pa je 81.545 hektarjev. dm drogerie markt potrjuje razcvet ekoloških izdelkov z najnovejšimi podatki: „Med oktobrom 2024 in septembrom 2025 so naši kupci na področju osnovnih živil vsak mesec kupile približno 1,63 milijona ekoloških izdelkov. “

„To predstavlja več kot 27-odstotno rast v primerjavi s prejšnjim letom, kar jasno kaže, da ljudem veliko pomeni proizvodnja, ki je v harmoniji z naravo, in da si prizadevajo za zdravo prehrano, “ je pojasnila Lisa Rouse, vodja nabavnega oddelka pri dm Avstrija. Pred dvajsetimi leti je EU uvedla ekološko uredbo z zavezujočimi standardi za živila iz ekološke pridelave, leta 2010 pa še zeleno EKO oznako z evropskimi zvezdami. Tako je ekološko izstopilo iz niše trgovin z zdravo prehrano in postalo dostopno širši javnosti. Jasni standardi EU so okrepili zaupanje v ekološko kmetijstvo. Ekološko pridelano je postalo zaupanja vredno. Trgovci so se pridružili, ekološko je postalo modno in vse bolj iskano.

Zakaj je ekološko dobro za nas?

Ekološka pridelava je trend, ki koristi ljudem, živalim in naravi. Stroge smernice EU zagotavljajo, da se pri pridelavi živil upošteva varovanje okolja, biotske raznovrstnosti in dobrobit živali. To pomeni, da se odpovedujejo kemično-sintetičnim pesticidom, umetnim gnojilom in genski tehnologiji – kar pozitivno vpliva na podnebje in naravo.

Dovoljenih je le malo umetnih dodatkov v živilih, kar neposredno koristi zdravju ljudi. Poznavalci poudarjajo, da se za dobrobit živali naredi veliko: „100-kilogramski prašič ima v konvencionalni reji manj kot en kvadratni meter prostora in stoji na betonskih tleh. V ekološkem kmetijstvu imajo prašiči vsaj trikrat več prostora, vedno dostop do slame in zunanjih površin.“

Ekološko pridelano pa ne prinaša le etičnih in ekoloških prednosti, temveč je tudi bolj trpežno. Konvencionalne kmetije so močno odvisne od globalnih dobavnih verig, uvoženih gnojil in pesticidov, ki porabijo veliko energije. Če se te dobavne poti ustavijo ali prekinejo, sistem razpade. Ekološke kmetije pa so večinoma regionalno usmerjene in pogosto zapirajo kroge hranil na lastni kmetiji ali znotraj države. To jih naredi bistveno bolj odporne.

Kako zelo je konvencionalno kmetijstvo odvisno od globalnih dobavnih verig, je razkrila tudi vojna v Ukrajini. Cene plina so poskočile, energijsko zahtevna proizvodnja umetnih gnojil se je podražila, kupci pa so za zelenjavo na policah trgovin plačevali občutno več.

Ekološko kmetijstvo prav tako ni brez kritik. Najpogostejši očitek je, da ekološko pridelano ni dostopno vsem, saj je predrago. Nekateri strokovnjaki temu nasprotujejo in poudarjajo, da je pravzaprav konvencionalno kmetijstvo tisto, ki svoje izdelke prodaja preveč poceni. Menijo, da proizvodnja poteka na račun podnebja, narave in pogosto tudi delavcev. Ceno na koncu plača celotna družba. Izdelki iz ekološke pridelave te škode ne povzročajo, vendar pridelajo manj, zato je potreben pravičen kompromis.

Druga težava je birokracija. Pridobitev ekološkega certifikata je za številne manjše kmetije preveč zapletena. Kdor kupi meso neposredno na kmetiji, kjer lahko sam vidi, kako se prašiči valjajo v blatu, ne potrebuje oznake za dobrobit živali. Če se na tržnici pogovorite s kmetico, ki prideluje jabolčni sok ali med brez gensko spremenjenih organizmov in umetnih gnojil, boste izvedeli vse, kar vas zanima. Če pa sodelujete v zadrugi in pomagate na polju, imate ekološko dobesedno v svojih rokah.

V labirintu oznak

Kmetije, ki želijo nositi zeleno oznako EU, morajo prestati stroge kontrole, kar je po mnenju strokovnjakov nujno. Kmetije, ki želijo živeti od ekološke pridelave, to zmorejo. Državno pooblaščeni nadzorniki vsako leto preverijo skladnost s standardi, šele nato lahko živilo nosi oznako EU kakovosti.

V trgovinah pa naletimo na nešteto drugih logotipov in oznak. Greenpeace je v svojem vodiču za oznake ocenil 42 različnih certifikatov v petih kategorijah – od »zelo zaupanja vrednih« do celo takšnih, ki »prispevajo k onesnaževanju okolja«. Na primer, oznaka MSC za ribe, ki je bila nekoč ambiciozna pobuda, danes dopušča tako plenjenje ogroženih vrst kot ribolov, ki uničuje morsko dno. Po drugi strani pa so nekatere oznake, kot so Demeter, Naturland in druge, pri ekoloških standardih še strožje od EU. Oznake, kot je Fairtrade, se osredotočajo predvsem na socialni vidik, kot so dostojni življenjski in delovni pogoji, in so prav tako ocenjene kot zaupanja vredne.

V EU velja preprosto pravilo: Kjer piše bio ali eko, mora biti tudi res bio ali eko. Izrazi, kot so „biološko“, „ekološko“, „kontrolirano biološko“ ali „biološko-ekološko kmetijstvo“, so pravno zaščiteni in zagotavljajo vsaj EU standarde. A pri nakupovanju lahko vedno posežemo po še boljšem.

Vrhunska kakovost iz ekološke pridelave: Gurmanska zelenjava z lastnega vrta

Vrtnarka Sarah Schmolmüller, 29, uspešno vodi ekološko kmetijo „dirndln am feld“ v okrožju Kirchberg am Wagram (Avstrija). Njene pridelke cenijo vrhunske restavracije, med njimi vegetarijanska restavracija z Michelinovo zvezdico „Tian“ in „Floras“ na Dunaju. Pogovor z njo smo opravili kar v njeni bivalni prikolici sredi polja.

Kako ste se odločili, da postanete ekološka kmetica?

Študirala sem turizem, nato pa okoljsko in trajnostno upravljanje. Med prakso na kmetiji, ki se je ukvarjala s pridelavo zelenjave sem začutila, da me srce vleče na polje. Tako sem najela kos zemlje in korak za korakom začela graditi svojo kmetijo. Danes nas je pet, skupaj pa na poldrugem hektarju pridelujemo več kot 300 različnih vrst.

Kaj je posebnost vaše vrtnarije?

Smo majhni, raznoliki in ekološko certificirani. Ne uporabljamo umetne razsvetljave ali ogrevanja, večino dela opravimo ročno. Ukvarjamo se z neposredno prodajo, kar pomeni, da naši pridelki brez posrednikov pridejo do strank, na primer v bližnje restavracije, kot je „Gut Oberstockstall“, ali v zelenjavne zabojčke za prevzem. Poleg tega organiziramo dogodke, kot so večerje na polju, praznovanja ob koncu žetve ali manjši božični sejem.

Zakaj vam je ekološki certifikat tako pomemben?

Zame je ekološki certifikat najpomembnejša obljuba, ki jo lahko dam svojim strankam. Certifikacija je hkrati tudi jasno sporočilo: trajnostno kmetijstvo deluje! S tem podpiram gibanje, v katerega verjamem. Več informacij: dirndlnamfeld.bio

Zgled ekološkega: Čebelarjenje v mestu

Med iz ekološke pridelave s podporo mesta: V Ljubljani domuje več kot 4.500 čebeljih družin, njihovo število pa vztrajno narašča, saj mesto čebelarjem nudi izjemno podporo. Posebej zasajajo medovite rastline, javne zelene površine pa kosijo le dvakrat letno, da rastline lahko cvetijo in čebele opravljajo svoje dragoceno delo. Turisti lahko na čebelarski poti odkrijejo vse skrivnosti pridelave medu v slovenski prestolnici. Čebelarstvo ima tu globoke korenine – na to kažejo prazgodovinske najdbe, ime naselja „Medno“ pa simbolično pomeni medonosno. Več informacij: pod ključnimi besedami „čebelja pot“ na ljubljana.si/sl

Zgled ekološkega: Pridelava v skupnosti

Rajski ekološki vrt za vse: Kooperativa „Komunitní zahrada Kuchyňka“ je skupnostno voden vrt, ki se nahaja v praški četrti Troja. Na 3.000 kvadratnih metrih pridelujejo skoraj vse vrste zelenjave, poleg tega pa še sadna drevesa, jagodičevje, trto, kutine, fige, orehe, lešnike in mandlje.
Skupnost vsako leto prideluje več ton zelenjave in sadja, ki jih razdeli med svoje člane. Članstvo je odprto za vse, ob plačilu letne članarine. Poleg pridelave organizirajo tudi delavnice, skupne večerje ter naravi prijazen vrtec. Več informacij najdete na: kzkuchynka.cz

ACTIVE BEAUTY komentar: „Več kmetijskih subvencij za ekološko pridelavo!“

Kot družba imamo ogromno koristi od ekološkega kmetijstva. Vendar pa ne bi smelo biti zgolj na plečih potrošnic in potrošnikov, da odločajo, ali ima ekološka pridelava prihodnost. Politika mora narediti jasen korak in občutno povečati subvencije za ekološke kmetije. Trenutno se kmetijske subvencije večinoma izplačujejo glede na velikost površine, kar pomeni, da največji kmetijski obrati prejmejo največ sredstev. Namesto tega bi morali sredstva v prihodnje usmeriti predvsem k tistim kmetijam, ki družbi prinašajo največjo dodano vrednost. Obsežnejša podpora ekološkemu kmetijstvu bi bila zato povsem logična.

Ekološko kmetijstvo je namreč boljše za našo naravo in prihodnost. Razlogov za to je veliko. Pri ekološki pridelavi ni dovoljena uporaba umetnih gnojil in kemično-sintetičnih pesticidov, kar pomeni, da v podtalnico ne pronikajo škodljive snovi. Poleg tega ima ekološko pridelana hrana boljšo podnebno bilanco, živali na ekoloških kmetijah pa živijo v bistveno boljših pogojih. Ekološko vzrejeni prašiči imajo na primer trikrat več prostora kot tisti, ki so vzrejeni konvencionalno.

Skrajni čas je, da tudi naše političarke in politiki prepoznajo pomen ekološkega kmetijstva ter ga ustrezno podprejo.

V dm-u boste našli naslednje izdelke iz ekološke pridelave: