Pitna voda: Ali nam je primanjkuje?

Pred več kot štirimi milijardami let so kometi iz prahu in ledu z roba Osončja na naš planet prinesli vodo. Od takrat naprej obstaja vodni krog: voda izhlapeva iz oceanov in kopnega, se kot para dvigne v atmosfero, tam kondenzira in pade nazaj na zemljo v obliki padavin. Skupna količina vode ostaja večinoma nespremenjena (z izjemo velikih udarov meteoritov).

Vendar človek na ta naravni krog močno vpliva. Poleg tega se lahko količina uporabne vode, za razliko od skupne količine vode, dejansko zmanjša. Ta pa je že tako zelo omejena: le 2,5 odstotka globalnih zalog vode predstavlja sladko vodo, kar ustreza 35 milijonom kubičnih kilometrov, od tega pa je zgolj 0,3 odstotka dostopnega človeku. Večina sladke vode je namreč vezana v polarnih ledenikih ali pa se nahaja globoko pod zemeljsko površino. Poleg tega je že dvanajst milijonov kubičnih kilometrov sladke vode onesnaženih.

Kaj ogroža pitno vodo?

Današnja človeška potreba po vodi je v primerjavi z letom 1930 približno šestkrat večja. Od 80. let prejšnjega stoletja se vsako leto poveča za približno en odstotek. Razsipavanje in onesnaževanje predstavljata velik problem. Po eni strani je to posledica rasti svetovnega prebivalstva, po drugi strani pa zahodni življenjski slog porabi izjemno veliko virov. Približno 120 litrov vode iz pipe, ki jo v Sloveniji dnevno na osebo porabimo za pranje, kuhanje, prhanje in pitje, ima bistveno manjši vpliv kot tako imenovana poraba virtualne vode, ki znaša kar 4.700 litrov na osebo na dan. Ta voda se porabi, onesnaži ali izhlapi med proizvodnjo izdelkov. Za ponazoritev: Za en hamburger iz govejega mesa ali majico je porabljenih približno 2.500 litrov vode.

Znižanje porabe virtualne vode

Vsak posameznik je pozvan, da zmanjša porabo virtualne vode in na splošno varčuje z vodo. Prvi korak je, da kupujemo manj in sprejmemo minimalistični življenjski slog. Nosimo oblačila čim dlje, izbirajmo rabljena oblačila namesto novih in namesto da izdelke zavržemo, jih popravimo. Tu mora ukrepati tudi politika, da ustvari pogoje, ki omogočajo bolj trajnostno in z vodo gospodarno življenje.“

Pomemben vzvod za spremembe je tudi prehrana, saj je kmetijstvo na globalni ravni odgovorno za približno 70 odstotkov porabe sladke vode. To pomeni, da je bolje izbrati manj vodno intenzivne izdelke, kot je perutnina namesto govedine, ali pa se večkrat odločiti za dan brez mesa ali celo vegansko prehrano. Sadju in zelenjavi iz suhih regij, kjer se veliko namaka umetno, se prav tako zlahka izognemo.

Vprašanje politike

Ne le zasebne potrošniške navade, temveč tudi pomanjkljivosti v vodni politiki in upravljanju z vodo so krive za to, da je vedno manj pitne vode. Na primer, po podatkih EurEau (Evropske federacije nacionalnih združenj za vodne storitve) v Evropi zaradi dotrajanih ali puščajočih cevi izgine do 23 odstotkov pitne vode.

Podnebna kriza = vodna kriza

Podnebna kriza dodatno zaostruje pomanjkanje vode. Zaradi naraščajočih temperatur več vode izhlapi v atmosfero, močne padavine pa so pogosto neuporabne v večjih količinah, hkrati pa se podaljšujejo sušna obdobja. Po študiji svetovalnega podjetja Boston Consulting Group bi lahko do leta 2050 zaradi podnebnih in vodnih kriz letno 32 milijonov ljudi zapustilo svoje domove znotraj države, dodatnih enajst milijonov pa bi se preselilo čez državne meje. Tudi v Evropi postajajo posledice podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, očitne: Od leta 1850 se je po podatkih podnebnega nadzornega sistema število ledenikov v evropskih Alpah zmanjšalo za dve tretjini. V 80 letih bi ti naravni rezervoarji vode lahko skoraj povsem izginili.

Zakaj je pravzaprav dovolj vode za vse

Količina globalno razpoložljive vode ni razlog za pomanjkanje v nekaterih delih sveta. Po ocenah nevladne organizacije Wellfair bi ta količina lahko zadostovala za oskrbo približno 20 milijard ljudi. Ne, težava je predvsem v pravični razdelitvi in dostopnosti. Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je 28. julija 2010 priznala pravico do dostopa do čiste vode kot človekovo pravico. Vendar pa ta pravica ni zavezujoča niti ni pravno izvršljiva.

Neenakomerna razporeditev pitne vode

Cilj držav članic ZN, da do leta 2030 vsem ljudem zagotovijo dostop do čiste pitne vode, je trenutno še zelo oddaljen, kar kaže letno poročilo ZN o svetovnih vodnih virih, ki se vsako leto osredotoča na drugo temo. Več kot tri milijarde ljudi živi v državah s pomanjkanjem vode, 2,2 milijarde ljudi pa nima dostopa do varne vode – to je četrtina svetovnega prebivalstva. Varna voda je dostopna v bližini doma, na voljo po potrebi in brez onesnaženja. Med prizadete regije spadajo poleg držav osrednje in severne Afrike tudi Mehika, Kitajska in južna Evropa.

Diskriminacija pri oskrbi z vodo

Marginalizirane skupine – kot so ženske, otroci, begunci, staroselska ljudstva, osebe z invalidnostmi – so pri dostopu do vode pogosto spregledane ali diskriminirane. V sedmih od desetih gospodinjstev brez vodovodnega priključka so za prinašanje vode odgovorne ženske in dekleta. Pogosto morajo prehoditi dolge razdalje, pri tem so izpostavljene tveganju nasilnih napadov, hkrati pa v tem času ne morejo zaslužiti denarja, se učiti ali igrati. To velja tudi za bogate države: Romi na Slovaškem, v Italiji in Franciji, temnopolti v ZDA ter staroselci v Avstraliji imajo slabši dostop do vode. 

Poleg tega obstaja razlika v oskrbi z vodo med mestnimi in podeželskimi območji. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF) ima 86 odstotkov ljudi v urbanih območjih dostop do varne oskrbe z vodo, medtem ko znaša ta delež na podeželju le 60 odstotkov. Eden od razlogov za to je, da mestna območja pogosto črpajo vodo iz okoliških podeželskih regij, kjer je nato primanjkuje. Vendar pa so tudi velika mesta, kot so Kairo, Los Angeles, Cape Town ali Atene, prizadeta zaradi pomanjkanja vode. Urbanisti zlasti v državah v razvoju ne bodo mogli slediti rasti prebivalstva, opozarja koordinacijski urad ZN za vodo. 

Kdo služi s trgovino s pitno vodo?

Okoli vode se je razvil trg, vreden več milijard. Po svetu se vsako minuto proda več kot milijon plastenk vode, hkrati pa prizadevanja za zagotavljanje čiste pitne vode vsem ljudem pogosto ostajajo neuresničena, opozarja poročilo ZN iz leta 2023. V njem je izpostavljeno pomanjkanje transparentnosti glede količine vode, ki jo podjetja, kot so Coca-Cola, Nestlé in druga, črpajo iz naravnih virov po nizkih cenah, da jo nato prodajajo za večkratno ceno. 

Po drugi strani pa polnjenja in prodaje vode v plastenkah ne smemo povsem obsojati. Pogosto je to edina možnost za lokalno prebivalstvo, da pride do neonesnažene pitne vode. Vendar pa je prepuščanje oskrbe z vodo zasebnim, dobičkonosnim podjetjem sporna rešitev. Tukaj bi morala ukrepati politika – ki pa na mnogih območjih odpoveduje. Po poročilu ZN je glavni razlog za slabo javno oskrbo z vodo v posameznih državah korupcija, zaradi katere je oskrba premalo financirana ali pa se ne upoštevajo higienski standardi. 

Tudi druge industrije služijo na račun vodnih virov, čeprav je to manj očitno kot v industriji plastenk z vodo. „Podjetja morajo odgovarjati za svojo porabo vode, in sicer vzdolž njihove celotne vrednostne verige,“ zahteva Anna Leitner, predstavnica za vire pri organizaciji GLOBAL 2000. Tisti, ki proizvajajo izdelke z visoko porabo vode v sušnih regijah, bi morali del svojih dobičkov vložiti v lokalno infrastrukturo za čiščenje vode. „Zakon o dobavnih verigah bi takšne ukrepe naredil obvezne,“ pojasnjuje Leitnerjeva. 

Kateri so možni načini za rešitev vodne krize? 

Po svetu obstaja veliko pobud, ki vlivajo upanje. Projekt SOURCE Pacific Drinking Water financira razvoj, namestitev in upravljanje vodnih elektrarn v štirih otoških državah v razvoju, katerih vodna varnost je zaradi podnebne krize ogrožena. S pomočjo sončne energije se voda pridobiva iz zraka. Veliko obetajo tudi pobude, ki hkrati zmanjšujejo revščino in spolno diskriminacijo. Tako imenovane Waterbank Schools so šolske zgradbe, katerih strešna konstrukcija usmerja deževnico v osrednjo cisterno s keramičnim filtrirnim sistemom. Te šole oskrbujejo šolarje, učitelje in okoliške skupnosti s pitno vodo ter razbremenijo dekleta in ženske naloge prinašanja vode.

Pomemben prispevek daje tudi znanost. Raziskovalci na Tehnološkem inštitutu v ameriški zvezni državi Massachusetts (MIT) so zasnovali biološko razgradljiv vodni filter iz lesa, ki odstrani do 99 odstotkov patogenov iz onesnažene vode. Tako imenovani Detoxyfi-filter je izdelan iz lesenih plošč ginka in borovcev ter se že uporablja v New Delhiju kot filter za pitno vodo. Švicarski startup Oxyle je razvil novo metodo za filtriranje in uničevanje PFAS-spojin iz vode. PFAS ogrožajo zdravje in ekosisteme ter se naravno ne razgradijo, zato jih pogosto imenujejo „večne kemikalije“. Podjetje Waiwai Research & Design Agency pa dela na okolju prijaznejših napravah za razsoljevanje morske vode. Običajne naprave v morje odvajajo ogromne količine odpadne slanice, ki povečuje slanost vode, njeno temperaturo in koncentracijo težkih kovin, kar škoduje živalskemu in rastlinskemu svetu. Namesto tega naj bi se slanica spremenila v cementni gradbeni material – kar prinaša dvojno korist, saj proizvodnja betona po svetu porabi 1,7 odstotka vode.

To je le nekaj primerov številnih prizadevanj za boljšo izrabo vode, pravičnejšo razdelitev in učinkovitejšo zaščito. Ta prizadevanja so nujno potrebna, saj se ne moremo – in ne smemo – zanašati na to, da nam bodo kometi prinesli novo vodo na Zemljo.