Prehranjujte se bolje – zase in za svet
Ta povzetek je bil ustvarjen z umetno inteligenco in ga je pregledal človek.
To, da se dobro prehranjujemo, pomeni, da telo optimalno oskrbimo s hranili in hkrati varujemo okolje. Toda kako nam to lahko uspe? Za vas smo zbrali šest predlogov.
1. Zauživajte več rastlinskih živil
Lancetova komisija priporoča meso enkrat do dvakrat na teden (po možnosti iz pašne in ekološke reje) ter ribe največ enkrat na teden. Stročnice – leča, čičerika, fižol in druge – so najpomembnejši rastlinski vir beljakovin. Najbolje je, da eno porcijo vsak dan vključite v svoj jedilnik.
2. Nakupujte lokalno in sezonsko
Pri izdelkih se je najbolje osredotočiti na sezonsko in regionalno prehrano. Živila iz regije so praviloma bolj sveža in zato kakovostnejša od uvoženih. Poleg tega imajo večinoma manjši ogljični odtis. Raziskovalci opažajo trend »lokalnih eksotičnih živil«, ki ga spodbujajo inovativna podjetja. Gre za prvotno tujerodne vrste sadja in zelenjave, ki jih je zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer zdaj mogoče gojiti tudi pri nas. Mednje sodijo artičoke, oljke, ingver in riž.
Tržnice so idealen kraj za nakup, saj ponujajo regionalna in sezonska živila. Dodatna prednost je stik s pridelovalci, saj lahko tako izveste več o izdelkih in njihovi pridelavi.
3. Prehranjujte se raznoliko
Čim bolj pisano, tem bolje! Rastline različnih barv in oblik zagotavljajo različna hranila. Projekt »American Gut Project« spodbuja k uživanju 30 različnih rastlin na teden. Sem poleg sadja in zelenjave sodijo tudi stročnice, oreščki, žita, zelišča in začimbe. Z raznoliko prehrano dokazano koristimo svojemu mikrobiomu in imunskemu sistemu. Namesto kruha ali testenin lahko zavestno posežete po drugih virih ogljikovih hidratov, kot so krompir, proso ali ajda. Pri sadju in zelenjavi lahko poskusite tudi kaj novega – najbolje živila, ki so pravkar v sezoni.
4. Preprečite zavrženo hrano
Po svetu zavržemo približno tretjino vse pridelane hrane. Zavrženo hrano lahko preprečimo z načrtovanjem. Ko sestavite jedilnik, lahko premišljeno kupite le tisto, kar potrebujete. Porabite lahko tudi ostanke: iz starega kruha pripravite krutone za juho, skorja parmezana ali planinskega sira pa enolončnicam doda izrazitejši okus.
Tudi s pravilnim shranjevanjem lahko občutno podaljšate obstojnost živil. Ker jabolka in paradižnik med zorenjem sproščajo etilen, se druga živila v njihovi bližini hitreje pokvarijo. Zato jih vedno shranjujte ločeno. V hladilniku je zgoraj topleje kot spodaj. Zgornja polica je zato primerna za sir in že pripravljene jedi, srednja za mlečne izdelke, spodaj pa shranjujte hitro pokvarljiva živila, kot so meso ali ribe. V predalu za zelenjavo so solata, korenje in podobna živila zaščitena pred prenizkimi temperaturami. Nekatera živila pa v hladilnik ne sodijo. Paradižnik na primer izgubi aromo in postane mokast, škrob v krompirju se spremeni v sladkor, zato postane neprijetno sladek, čebula in česen pa zaradi vlage začneta plesneti ali kaliti.
Za konec: Rok uporabe ni datum, po katerem je treba živilo zavreči, temveč zakonsko jamstvo proizvajalca za posebne lastnosti živila, kot so okus, barva in konsistenca. Večina neodprtih in pravilno shranjenih izdelkov je povsem varna in užitna še dolgo po tem datumu.
5. Kuhajte sami
Kuhanje omogoča gospodarno ravnanje z viri in prihrani denar – zlasti v kriznih časih. Poleg tega je analogna protiutež našemu pogosto digitalnemu delovnemu svetu ter nas vrača v tukaj in zdaj. S preizkušanjem, drznim kombiniranjem ali zamenjavo sestavin lahko na igriv način odkrijete, katere sestavine se med seboj ujemajo ter kaj vam je in kaj vam ni všeč.
Naučimo se imeti radi tisto, kar pogosto jemo. Če se zavestno ukvarjate z živili in njihovo pripravo, boste samodejno spremenili svoj okus in merila.
Navdih za recepte, v katerih imajo glavno vlogo zelenjava in žita v najrazličnejših okusih, lahko poiščete v kuharskih knjigah, na spletu in v kuharskih oddajah. Vredno je na novo odkriti tudi svojo okolico: Kateri pridelki rastejo v vaši bližini? Ali so v okolici kmetijske trgovine oziroma prehranske zadruge?
6. Bodite radovedni
Losos iz 3D-tiskalnika, zrezki iz gob, hrustljav čips iz žuželk – v živilski industriji se veliko dogaja. Začetna zadržanost je povsem običajna in verjetno prav vsak nov izdelek ne bo postal vaša najljubša jed. Če pa se boste inovacij lotili odprto, boste morda odkrili svojega novega favorita. To so lahko na primer nadomestki mesa iz rastlinskih surovin, kot so gobe ali alge, ali izdelki iz stranskih surovin. Pri tako imenovani krožni prehrani obstajajo številni pristopi in koncepti. Eden od primerov je uporaba mandljevih lupin, ki so doslej veljale za odpadni stranski proizvod pri pridelavi mandljev. Vsebujejo aromatične snovi in prehranske vlaknine, pomembne za zdravje črevesja. Z novimi tehnologijami je zdaj mogoče mandlje predelati skupaj z lupinami. Tako je izkoristek za 40 odstotkov večji, odpadkov pa ni.
