Umetna oploditev: Kaj je treba razjasniti že na začetku

Ali obstajajo različne metode za oploditev jajčne celice?

Da, poznamo dve glavni metodi. Prva je klasična metoda IVF (In-Vitro-Fertilisation oz. oploditev in vitro), ki velja za osnovno metodo. Uporablja se predvsem, kadar je vzrok za neplodnost pri ženski, medtem ko so spermiji zdravi in imajo dovolj moči, da sami prodrejo skozi steno jajčne celice.
Naprednejša metoda je ICSI ali metoda neposrednega vnosa (intracitoplazmatska injekcija semenčice). Ta se uporablja v primerih, ko spermiji potrebujejo pomoč pri vstopu v jajčno celico. Pod mikroskopom z veliko povečavo se izbere posamezen spermij, ki se nato neposredno vbrizga v jajčno celico. Sam proces oploditve nato običajno uspešno opravita jajčna celica in spermij.

Ali morajo ženske na kaj še posebej paziti?

Na dan odvzema jajčnih celic si mora ženska vzeti prost dan. Stimulacija hormonov se sicer zlahka prilagodi njenemu vsakdanjiku. Po umetni oploditvi lahko nadaljuje z običajnimi dnevnimi aktivnostmi, saj je tudi druga polovica zdravljenja podprta z ustreznimi zdravili. Kljub temu naj se izogiba pretiranemu naporu in postopoma preide v t. i. "fazo gnezdenja". Priporočljivo je, da se izogiba intenzivnim športnim dejavnostim, ki vključujejo močne vibracije ali pretirano telesno obremenitev.

Koliko stane umetna oploditev? Ali zdravstveno zavarovanje krije del stroškov?

V Sloveniji stroške umetne oploditve delno krije obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar le pod določenimi pogoji. Ženske so upravičene do kritja stroškov do 43. leta starosti, če izpolnjujejo medicinske indikacije za zdravljenje neplodnosti. Število poskusov, ki jih krije zavarovanje, je omejeno – običajno do šest poskusov znotraj enega cikla zdravljenja.
Če stroške krijete sami, se cene umetne oploditve gibljejo med 2500 in 5000 evri na cikel, odvisno od izbrane metode in potrebnih postopkov (podatki za leto 2025).

Kakšne so možnosti za zanositev pri umetni oploditvi?

Verjetnost zanositve z umetno oploditvijo znaša približno 30 do 40 odstotkov na cikel zdravljenja. Ta odstotek je odvisen od starosti, poleg tega je treba vedno upoštevati individualne vzroke za neplodnost. Za primerjavo: pri naravnem ciklu je verjetnost zanositve približno 15 do 20 odstotkov.
Veliko parov ima pogosto previsoka pričakovanja, saj menijo, da bo z medicinsko pomočjo verjetnost zanositve dosegla 70 ali celo 90 odstotkov. Pomembno je razumeti, da se umetna oploditev izvaja, ker naravna zanositev ni mogoča, in zato je ključno, da se že na začetku razjasni realne možnosti in pričakovanja.
Prav zato je pomembno, da strokovnjaki, ki sodelujejo v postopku, že na začetku jasno predstavijo realno sliko. Pričakovanja parov, ki vstopijo v postopek, so pogosto zelo visoka, skoraj nerealna, in če je rezultat testa nosečnosti negativen, je njihovo razočaranje lahko še večje. Zato je pomembno, da so pričakovanja usklajena z dejanskimi možnostmi.

Ali pari poiščejo tudi psihološko pomoč?

Pari pogosto poiščejo tudi psihološko pomoč, kar je zelo dobrodošlo. Glede na to, kako dolgo že traja želja po otroku, je ta izkušnja za par lahko precej obremenjujoča – še posebej, če se zdi, da vsi v njuni okolici pričakujejo naraščaj, medtem ko njima ne uspe. V Sloveniji imajo pari, ki se zdravijo zaradi neplodnosti ali so vključeni v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, pravico do psihološke podpore. Psihološka pomoč je del celostne obravnave para in jo izvajajo usposobljeni strokovnjaki v okviru zdravstvenega sistema.

Kaj negativno vpliva na verjetnost zanositve?

Kajenje močno škoduje kakovosti jajčnih celic, prekrvavitvi maternice, sluznici in jajčnikom. Škodljivo vpliva na številna področja, poleg tega poslabša tudi kakovost spermijev. Posledic dolgotrajnega kajenja ni mogoče izničiti že po treh mesecih abstinence. Prav tako močno zmanjšujeta možnosti za zanositev tako prekomerna kot prenizka telesna teža. Na plodnost negativno vplivata tudi sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) in endometrioza.

Vedno pogosteje opažamo, da imajo mlade ženske zmanjšano zalogo jajčnih celic (število jajčnih celic, ki jih ima ženska na voljo). To stanje, imenovano prezgodnje staranje jajčnikov, je zaskrbljujoče. Strokovnjaki s področja zdravljenja neplodnosti si prizadevajo ozaveščati o tem tako med zdravstvenimi delavci kot v širši javnosti. Priporočljivo bi bilo, da ženske med 30. in 35. letom opravijo pregled plodnosti. Ginekologinja ali ginekolog lahko s pregledom ugotovi, ali je stanje normalno ali pa so potrebni nadaljnji ukrepi. Zalogo jajčnih celic je danes mogoče zanesljivo oceniti s pomočjo ultrazvoka in krvnih testov.

Velik izziv predstavlja dejstvo, da se starost, pri kateri ženske začnejo načrtovati družino, vse bolj pomika navzgor. Zaradi daljšega izobraževanja, osredotočenosti na kariero in težav pri iskanju partnerja se ženske za načrtovanje družine pogosto odločajo šele po 35. letu, namesto v obdobju, ki je naravno najbolj ugodno (med 25. in 35. letom). Po tej starosti kakovost jajčnih celic začne upadati. Če se temu pridružijo še drugi dejavniki, lahko uresničitev želje po otroku postane precej zahtevna.

Kakšna je starostna meja za umetno oploditev?

Ženske lahko poskušajo z umetno oploditvijo do 43. leta starosti, vendar se po 40. letu verjetnost uspeha znatno zmanjša. Pri tej starosti je že približno 70 odstotkov jajčnih celic genetsko neustreznih. Po 40. letu je kljub napredkom reproduktivne medicine težko doseči nosečnost z lastnimi jajčnimi celicami.

Nosečnosti, o katerih beremo pri ženskah v drugi polovici 40-ih let, so večinoma rezultat darovanja jajčnih celic. Ta postopek je pri nas dovoljen, ko ni možnosti, da bi prišlo do nosečnosti z uporabo lastnih celic para ali če je to potrebno za preprečitev prenosa hude dedne bolezni na otroka.

Zamrzovanje jajčnih celic

Zakon v Sloveniji določa, da je zamrzovanje jajčnih celic (krioprezervacija) dovoljeno le v določenih medicinskih okoliščinah, in sicer ženskam, pri katerih obstaja tveganje za izgubo plodnosti zaradi določenih bolezni ali zdravljenja, kot so kemoterapija, radioterapija ali druge medicinske intervencije, ki lahko trajno vplivajo na delovanje jajčnikov. Poleg tega lahko ženske, ki so že vključene v postopek umetne oploditve, zamrznejo jajčne celice, če je to potrebno za nadaljnje postopke.

S kakšnimi strahovi se soočajo ženske pred postopkom umetne oploditve?

Najpogostejši je strah pred stranskimi učinki. Te strahove je mogoče učinkovito omiliti z razlago, da se pri umetni oploditvi uporabljajo le hormoni, ki jih telo že pozna. Danes so ti hormoni zelo natančno prilagojeni hormonskemu stanju ženske in stanju njenih jajčnikov. Prekomerna stimulacija je danes redka, prav tako trajno pridobivanje telesne teže. Mogoče je le prehodno zadrževanja vode v telesu. Manj strahov je povezanih s samim posegom, saj pacientke predhodno dobro informiramo, tako da točno vedo, kaj jih čaka.

Kako ženske doživljajo poseg? Imajo po njem bolečine?

Poseg poteka pod kratkotrajno anestezijo. Po odvzemu jajčnih celic lahko ženske občutijo rahle bolečine, podobne menstrualnim krčem. Te običajno izginejo po enem do dveh dneh in jih je po potrebi mogoče učinkovito omiliti z uporabo protibolečinskih zdravil.

Do kakšnih komplikacij lahko pride pri postopku umetne oploditve?

Načeloma gre za rutinski poseg, ki ga izvajajo specialisti in je povezan z zelo nizkim tveganjem. Zahvaljujoč ultrazvoku je mogoče natančno spremljati, kje se nahajamo, kar bistveno zmanjša možnost zapletov. V redkih primerih lahko pride do krvavitev, naknadnih krvavitev ali okužb.
Običajno se pacientke že uro in pol po posegu lahko vrnejo domov. Na dan odvzema jajčnih celic ni dovoljeno voziti avtomobila ali oditi na delo, saj prejeta sedativna zdravila lahko vplivajo na reakcijski čas.

Kaj se svetuje parom, pri katerih postopek ni bil uspešen?

Vsak cikel zdravljenja za par prinese nove informacije. Ali lahko odvzamemo jajčne celice? Ali so te dobre kakovosti? Se zarodki v prvih petih dneh razvijajo tako, kot si želimo? S temi koraki se lahko analizira vsak posamezni del postopka in se ugotovi, ali obstajajo večje ovire, kot je bilo pričakovano. Na nekatere izmed teh ovir lahko reagiramo, na vse pa na žalost ne. Pri določenih genetskih ali fizioloških težavah se parom kljub napredni medicinski tehnologiji žal ne more pomagati.
Na srečo je umetna oploditev za večino parov uspešna – tudi če so za uspeh potrebni trije ali štirje poskusi. Če umetna oploditev ne prinese želenega rezultata, obstajajo še druge možnosti za uresničitev želje po otroku, kot so darovanje jajčnih celic, darovanje semenčic, posvojitev ali prevzem skrbništva v obliki rejništva.