Active Beauty
Ali je mleko zdravo za vsakogar?
Besedilo: Annalina Jegg

Nasprotujoča si dognanja

Ali je mleko zdravo za vsakogar?

Kravje mleko naj bi povzročalo nečisto kožo, osteoporozo in celo nekatere vrste rakavih obolenj. V nadaljevanju preberite, ali je mleko res tako škodljivo.
Veliko odraslih se sooča z laktozno intoleranco. To pomeni, da telo ne zmore več prebavljati laktoze. Na voljo je precej raziskav o prednostih oz. slabostih mleka, ki pa se med seboj razlikujejo in si seveda nasprotujejo. Vzrok za to je predvsem v tem, da raziskovalci ne morejo zagotovo dokazati, če so pridobljeni rezultati res odvisni le od uživanja mleka ali nanje vplivajo tudi drugi dejavniki.

Izsledki priznane švedske raziskave kažejo, da se pri osebah, ki uživajo mleko, poveča tveganje za umrljivost. Dokaj pretresljiv podatek, če znanstveniki na koncu študije ne bi dodali navedbe: »Ne moremo z gotovostjo trditi, da je to zaradi mleka.«

Sodelujoči pri raziskavi, ki so uživali večje količine mleka, so se tudi bistveno manj ukvarjali s športom, med njimi je bilo veliko kadilcev in imeli so nižje prihodke. Kaj je torej res? Z vami delimo podrobnejši vpogled v raziskave:


5 dejstev o prednostih in slabostih uživanja mleka

1. Ali mleko pripomore k rasti?

Raziskave kažejo, da imajo otroci in mladostniki, ki uživajo mleko, močnejše kosti kot tisti, ki uživajo manj mleka oz. ga sploh ne uživajo. Kravje mleko vsebuje tudi pomembne hranilne snovi in minerale, ki imajo pomembno vlogo v obdobju rasti. Aktualne raziskave torej nakazujejo, da je mleko za otroke zdravo in dobro. Pri odraslih so kosti že razvite in ne rastejo več, zato mleka načeloma ne potrebujemo.


2. Ali uživanje mleka povzroča nastanek osteoporoze?

Jasnega odgovora na to vprašanje še ni. Že leta sicer velja, da kalcij dobro vpliva na kosti, vendar samo kalcij ne zadostuje. Za zdrave kosti je potreben tudi vitamin D. Dokazano je, da se v državah, kjer uživajo manj mleka, manj ljudi sooča z osteoporozo. A zgodba se tukaj še ne zaključi. Obstajajo namreč tudi raziskave, ki kažejo, da večje količine popitega mleka v odrasli dobi lahko povečajo tveganje za zlome kosti. Podatki so torej izjemno protislovni, zato teze ni moč potrditi.


3. Ali je nečista koža posledica uživanja mleka?

Več študij je nakazalo na to, da uživanje mleka vpliva tudi na pojav nečistoč na koži. Vendar tudi v tem primeru vpliv mleka niso mogli zagotovo dokazati, saj so bile v študijah uporabljene pomanjkljive metode. Trenutno tako ne obstaja znanstvena raziskava, ki bi nedvomno potrdila tezo, da je nečista koža posledica uživanja mleka. Kljub temu uživajte čim manj mleka, če imate težave s kožo.


4. Ali uživanje mleka vpliva na nastanek rakavih obolenj?

Nemški strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem rakavih obolenj, so v kravjem mleku, mlečnih izdelkih ter v krvi goveda odkrili patogene organizme. Gre za t. i. »Bovine Milk and Meat Factors« (BMMF), ki niso ne bakterije in ne virusi. Iz podatkov Nemškega centra za raziskovanje rakavih obolenj (DKZF) je razbrati, da lahko ti organizmi dolgoročno vplivajo na nastanek rakavih obolenj (kolorektalni rak in rak dojk).

Pri tem je treba omeniti, da se z zgoraj navedenimi patogenimi organizmi lahko okužijo le novorojenčki, saj njihov imunski sistem še ni dozorel. Strokovnjaki zato priporočajo dojenje vsaj prvih 12 mesecev, saj materino mleko vsebuje posebne sladkorje, ki ščitijo pred škodljivimi organizmi.

Povezavo z uživanjem mleka so ugotovili tudi pri raku prostate – tveganje za nastanek bolezni se poveča ob uživanju več kot 1,25 litra mleka na dan.


5. Koliko mleka naj bi zaužili odrasli?

Strokovnjaki zagotavljajo, da Rastlinski napitki so dobra alternativa mleku ali 50 do 60 g sira nima negativnih učinkov na zdravje. Odrasli torej lahko zaužijejo en kozarec mleka – to seveda vključuje tudi mleko, ki ga dodate kavi ali ga uporabite za pripravo mueslija. Otroci naj zaužijejo največ 500 ml mleka na dan. Ni odveč omeniti, da imajo fermentirani mlečni izdelki pozitiven vpliv na črevesje in črevesno mikrofloro. Naslednjič torej raje kot po kozarcu mleka posezite po jogurtu ali kefirju.

Rastlinski napitki so dobra alternativa mleku

Za vse, ki želijo zmanjšati količino zaužitega mleka, je dandanes na voljo pestra izbira mlečnih nadomestkov brez laktoze.


Mandljev napitek ima malo kalorij

Če so vam všeč oreški, je mandljev napitek kot nalašč za vas. Ima rahlo oreškast okus in se še posebej dobro poda k mueslijem ali k vroči čokoladi. Manj primeren je kot dodatek h kavi, saj pri mešanju s kavo lahko nastanejo grudice.

Če mandljevemu napitku niso dodani sladkorji, je manj kaloričen kot sojin, rižev ali ovseni napitek. Zaradi enkrat nenasičenih maščobnih kislin ugodno vpliva na nižjo raven maščob v krvi. Manj prijazen je ta rastlinski napitek okolju, saj se pri pridelavi mandljev porabi velika količina vode. Nekateri so na mandlje in posledično tudi na napitek alergični.


Hranljiv sojin napitek

Sojin napitek je idealen nadomestek za kravje mleko, saj ima zelo podoben delež hranilnih vrednosti. Sojin napitek namreč vsebuje toliko beljakovin in skoraj toliko kalcija kot kravje mleko.

Primeren je kot dodatek mueslijem, pri peki ali kuhanju. Je vsestransko uporaben in lahko se celo speni. Nasvet: Če vam intenziven okus sojinega napitka v kavi ne odgovarja, lahko za peno uporabite rižev napitek in mu za boljšo kompaktnost dodate le kanček sojinega napitka. Sojini napitki, ki so na voljo pri nas, so narejeni pretežno iz soje, ki je pridelana v Evropi.


Rižev napitek za alergike

Med vsemi nadomestki mleka vsebuje rižev napitek najmanj alergenov. Je brez glutena in zato primeren tudi za osebe s celiakijo. Zaradi sladkega okusa se še posebej dobro poda k sladkim in eksotičnim jedem, kot mlečni nadomestek pa ga lahko uporabite tudi v kavi.

Slabost riževega napitka je ta, da med vsemi rastlinskimi napitki vsebuje najmanj hranljivih snovi. Pri pridelavi se tako kot pri mandljevem napitku porabi velika količina vode. Riž pogosto vsebuje arzen, ki je zelo škodljiv, zato je pravilna obdelava riža pred uživanjem izjemnega pomena.


Okolju prijazen ovseni napitek

Oves je zdravo živilo, pa najsibo v obliki kosmičev ali napitka. Ovseni napitek je od vseh rastlinskih napitkov okolju najbolj prijazen nadomestek mleka. Praviloma se namreč pridobiva iz ovsa, ki ga pridelajo v lokalnem okolju, in za rast potrebuje le manjše količine vode.

Odlično se poda mueslijem, uporablja pa se tudi pri peki peciva. Ovseni napitek vsebuje visok delež betaglukana, ki dokazano znižuje raven holesterola v krvi in preprečuje zvišanje krvnega sladkorja ter posledično napade lakote.

Slabost ovsenega napitka je, da vsebuje malo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin. Prav tako ni primeren za osebe, ki se morajo izogibati glutenu.