9 potovalnih trendov, ki vas bodo navdušili, da boste svet odkrivali drugače

1. Literarna potovanja: Berite uspešnice tam, kjer se odvijajo njihove zgodbe

Pod vplivom sodobnih knjižnih klubov in skupnosti na družbenih omrežjih, kot je „BookTok“, nastaja trend, ki povezuje knjige z resničnimi kraji: t. i. „readaway“ (iz angleškega „read“ – brati in „away“ – na pot). Ideja je preprosta: Knjig ne beremo kar kjerkoli, ampak na krajih, ki sledijo zgodbi, saj okolica še poudari vzdušje iz pripovedi. Trenutno je zelo priljubljen žanr „romantasy“ – zgodbe, ki nas popeljejo v svet zmajev, volkodlakov in drugih bajeslovnih bitij. Po raziskavi portala booking.com si 71 odstotkov vprašanih lahko predstavlja, da bi zaradi takšnih knjig dopustovali v starih gradovih ali pravljičnih gozdovih. Zakaj si torej naslednjega branja ne bi privoščili v začaranem grajskem vrtu? Potovalne agencije, hoteli in knjižne skupnosti že pripravljajo bralne sezname za posamezne destinacije. Uspešnico avtorice Lucy Foley „Pariško stanovanje“ na primer beremo tam, kjer se odvija – sredi Pariza. Ob pogledu na stare fasade in z zvoki metroja v ozadju mesto ni več le kulisa, temveč del zgodbe.

2. Počitnice na fjordih, v gorah in gozdovih, ki vas napolnijo z energijo

„Coolcations“ (poletna osvežitev: skovanka iz „cool“ – hladno in „vacation“ – počitnice) so načrtovana potovanja v hladnejše kraje. Ta potovalni trend je nastal kot odziv na globalno segrevanje in vse bolj vroča poletja. Namesto praženja na plaži in ogledov mest na razgretem jugu se odpravimo tja, kjer nas ne oblije pot že ob najmanjšem gibu. Tam so mogoče tudi daljše športne aktivnosti, na primer kolesarske ture ali dolgi pohodi. To ohranja glavo bistro in nam omogoča, da pokrajino doživljamo bolj intenzivno. Priljubljene destinacije so na primer Rodopi v Bolgariji ali češka Šumava. Kot skriti favorit pa se vse pogosteje omenja tudi Slovenija. V Julijskih Alpah in Karavankah se alpske višine prepletajo z obilo gozdov in vode, kar poskrbi za prijetno uravnoteženo poletno klimo.

3. Astro potovanja: Na poti med nebom in zemljo

„Astrotravel“ ne pomeni le gledanje zvezd. Po eni strani gre za potovanja tja, kjer nočno nebo samo postane glavna atrakcija. Madžarski „Dark Sky Parks“ v mestih Bükk, Zselic in Hortobágy veljajo za ena najtemnejših nebesnih območij v Evropi.

Sem sodijo tudi potovanja, ki temeljijo na osebnem horoskopu. Glede na položaj Sonca, Lune in planetov ob rojstvu se določijo „energetsko“ ugodni cilji. Zelo iskana so tudi potovanja k tako imenovanim zemeljskim čakram. To so kraji, ki – po vzoru sedmih čaker v telesu –, veljajo za mesta s posebno energijo. Mednje sodijo na primer vulkan Mount Shasta v Kaliforniji in piramide v Gizi.

Vse te oblike potovanj povezuje hrepenenje po tihih pokrajinah s skoraj mističnim vzdušjem – trend, ki ga na platformah, kot je Pinterest, najdemo pod pojmom „mystic outlands“.

4. Najlepši tedni v letu: Dopust, kjer je vključeno lepotno razvajanje

Druga država, druga lepotna skrivnost. Za tako imenovane „glowcations“ („glow“ – sijaj, „location“ – kraj) velja za zgled Južna Koreja. „K‑Beauty“ je tam veliko več kot modna beseda: laboratoriji delujejo izjemno hitro, nove učinkovine pa preizkušajo pogosto bolj drzno kot evropske znamke. Zato tam najdemo izdelke in tretmaje, ki pri nas še niso na voljo ali pa prispejo precej pozneje. Tudi v Evropi pa ponudba lepotnih potovanj hitro raste. V ospredju so rastlinski izvlečki iz alpskih in srednjeevropskih območij, na primer planika, encijan, arnika ali rman. Številni spa centri prisegajo na „green peels“ – pilinge z zelišči, algami, encimi in minerali. Drugi ponujajo intenzivne masaže obraza, ki spodbujajo prekrvavitev in jih oglašujejo kot „ročni lifting“. Gostje se lahko na delavnicah naučijo tudi, kako pripraviti oljne macerate, fermentirano kozmetiko ali tinkture, ki polepšajo še dolgo po koncu dopusta. In če je v toaletni torbici še kaj prostora, lahko kot spominek domov odnesemo lokalno kozmetiko.

5. Vožnja z vlakom: Umetnost počasnega potovanja

Potovati z vlakom pomeni upočasnitev, ki se je pri letalskem prometu izgubila: ob vožnji vidimo in čutimo, kako nam ritem narekuje pokrajina za oknom. Nekatera potovanja so celo prava pustolovščina. Kdor se na primer iz srbske prestolnice Beograd z vlakom odpravi v črnogorski Bar, ne prečka le Skadarskega jezera – proga pelje namreč kar nad vodo! Vlak počasi sopiha skozi stotine predorov in na koncu čez viadukt Mala Rijeka, najvišji železniški most v Evropi, ki se vzpenja 200 metrov nad dolino.

Vlak European Sleeper na 16-urni vožnji poveže kar štiri evropske prestolnice: zvečer vstopite v Pragi, pot vas vodi skozi Berlin, zjutraj ob zajtrku srkate kavo v Amsterdamu, nato pa se odpeljete naprej v Bruselj, kamor prispete dopoldne.

6. Filmske počitnice: Od strašljivega internata do ledeniške kulise

Potovanja na snemalne lokacije priljubljenih filmov in serij so se pod imenom „set-jetting“ (filmski turizem) razvila v posebno obliko odkrivanja sveta. Naš čas pred zasloni se daljša, kraji, ki jih spoznamo preko zgodb na ekranu, pa zbudijo čustveno vez in radovednost, da bi jih doživeli „v živo“. Trenutno na primer v Romunijo romajo oboževalci Netflixove serije „Wednesday“. Mračna pustolovska serija o Wednesday Addams je bila skoraj v celoti posneta v južnih Karpatih. Kot kulisa za internat Nevermore je služil grad Cantacuzino v Bușteniju. Veliko bliže pa je 26 kilometrov dolga ledeniška cesta Kaunertaler Gletscherstraße, ki je med drugim prizorišče spektakularnega pregona v bondiadi „Spectre“. Za fantazijski film „Woodwalkers“ so tam z dronom posneli prizore ob naravni poti.

7. Hotel kot doživetje: Spanje v drugih dimenzijah

Včasih zadostuje že kratek pobeg od vsakdanjika. In če je hotel tako poseben, da o njem domačim pripovedujemo z žarečimi očmi – toliko bolje. V češkem mestu Liberec na vrhu istoimenskega hriba stoji Hotel Ještěd. Približno 100 metrov visoka stavba v obliki vesoljske ladje služi hkrati kot radijski oddajnik in ponoči ponuja spektakularen razgled na mesto. Dvoposteljna soba stane od ca. 115 evrov na noč. Najlepše pri vsem pa je, da je takšnih doživljajskih hotelov vedno več – in v najrazličnejših izvedbah. Prespite lahko v predelanem vinskem sodu, v hiški na drevesu ali v sobi pod vodo. Ali pa se nastanite v prozorni kapsuli, pritrjeni na skalno steno.

8. Kulinarična potovanja: Gurmanski užitki, ki razlagajo svet

Obisk Vipavske vinske ceste? Lov na tartufe v čarobni dolini reke Mirne v Istri? Ali opazovanje tirolskih kmetov pri izdelavi sira? Kulinarične počitnice pomenijo precej več kot le okušanje lokalnih jedi in udeležbo na kuharskih tečajih. Mimogrede izvemo tudi zgodbe o sestavinah in poteh, po katerih preko tržnic in pristanišč prispejo na naš krožnik. Kdor je že kdaj doživel, kako se v azijskih uličnih kuhinjah rezanci, zelišča, fermentirane dobrote in čili zlijejo v en sam obrok, ve: hrana včasih bolje razloži kulturo kot kateri koli muzej. Številne kulinarične poti ponujajo tudi zanimive kontraste. Na Siciliji na primer pot vodi od nasadov limon, preko ribjih tržnic, vse do mojstrov, ki svoje kanole ročno polnijo že več generacij. Potovanja in hrana – težko si je predstavljati boljšo kombinacijo, kajne?

9. Oddih v bližini: Počitek brez potovanja

Dopust doma je dolgo veljal za kompromis. Pa temu sploh ni tako! Medtem se je pogled nanj povsem spremenil: „staycations“ (skovanka iz „stay“ – ostati in „vacation“ – dopust) so po mnenju opazovalcev trendov postale samostojna oblika potovanja. Njihova razlaga: nabiranje moči ni povezano s spakiranimi kovčki, temveč z razbremenjeno glavo. Manj je pomembno „kam“, veliko bolj pa „kako“. Jezero, mimo katerega sicer le drvimo, ali kratek pohod z malico do bližnje planinske koče postaneta pravi mini dopust. Končno si lahko privoščimo dolg, počasen zajtrk na balkonu ali koktajl po službi. Obiščemo muzej, v katerega smo si želeli že od nekdaj. Vse skupaj je toliko bolj sproščujoče, ker se nam ni treba ukvarjati z gnečo na letališčih in dolgotrajnim načrtovanjem. Odkrijemo lahko veliko novega v lastnem ritmu – in zvečer zaspimo v svoji postelji.