Nakup in shranjevanje semen zelenjave: Namigi ob začetku vrtnarske sezone

Semena zelenjave očistite in posušite

Če se sredica zelenjave še drži semena, jo odstranite. Najlažje kar tako, da semena splaknete v cedilu pod tekočo vodo. Stročnice, kot sta grah in fižol, lahko posušite kar v celih strokih.
Pomembno je, da semena pravilno posušite, zlasti pri daljšem hranjenju. Bolj ko so suha, bolje se shranjujejo. Na ta način se zmanjšajo presnovni procesi v notranjosti semen ter zmanjša tveganje za razvoj plesni. Najbolj primeren je topel in suh notranji prostor, saj je v času hranjenja semen jeseni zunaj pogosto že preveč vlažno in hladno. Semena zelenjave je najbolje položiti na kuhinjsko brisačo. Če shranjujete semena rož ali zelišč, jih položite v kartonsko škatlo, obloženo s časopisnim papirjem.
Na sobni temperaturi večina semen potrebuje približno en teden, da se dobro presuši, vlažnejša in nezrela semena pa se sušijo nekoliko dlje. Če semena zelenjave shranite prehitro, tvegate, da se na njih razvije plesen.

Posode za shranjevanje semen zelenjave

V trgovini prodajajo veliko najrazličnejših vrst semen rastlin v papirnatih vrečkah. Takšno shranjevanje ni primerno za daljše obdobje, saj papir ne ščiti dovolj pred vlago. Iz istega razloga niso najbolj primerne niti lesene škatle, vrečke iz najlona ali kartoni.
Najbolj primerna posoda za shranjevanje semen zelenjave je steklen kozarec s tesnilnim pokrovom, pa tudi posode za piškote ali kovinske posode.

Semena ustrezno označite

Če ste za naslednjo sezono vrtnarjenja spravili več različnih vrst semen, lahko hitro izgubite pregled, zato je pomembno, da jih označite. Najpomembnejši informaciji sta vrsta in leto spravila. Če želite še bolj podroben opis, si zapišite še barvo in obliko plodov ter po potrebi še vrsto rasti. Lahko tudi fotografirate rastlino, katere semena ste spravili, in sliko nalepite na posodo, v kateri jih hranite.

Najboljši prostor za shranjevanje semen zelenjave

Semena je najbolje shranjevati v čim bolj hladnem, suhem in temnem prostoru. Optimalna temperatura naj bi bila nekje med 4 in 10 °C. Pazite, da semena niso izpostavljena prevelikim temperaturnim nihanjem. Balkon ali podstreha praviloma nista najbolj primerna kraja za shranjevanje, v kleti pa je pogosto preveč vlage.

Kako dolgo lahko shranjujemo semena rastlin?

Z leti semena izgubijo sposobnost kaljenja. Če so semena dobro shranjena, lahko proces staranja upočasnite. Na to, kako dolgo ostanejo semena še uporabna, vpliva tudi posamezna vrsta rastlin. Spodaj je kratek pregled, kako dolgo lahko hranite semena posameznih vrtnin:

• 2–3 leta: peteršilj, por
• 3–4 leta: motovilec, solata, paprika, čebula, grah, korenje
• 4–5 let: cvetača, koleraba, zelje, redkvica
• 4–6 let: paradižnik
• 4–8 let: kumara, buča

Ali lahko moja semena zelenjave še kalijo?

Sajenje zelenjave zahteva precej časa: številne vrste je treba pred sajenjem na prostem več tednov kaliti na toplem. Vrtnarji, ki zelenjavo gojijo za samooskrbo, lahko občutijo neprijetne posledice, če se marca ali aprila izkaže, da seme sploh ni več uporabno. To namreč pomeni, da je treba začeti znova, dragoceni čas pa je izgubljen. Zato je smiselno test kaljivosti po potrebi opraviti že vnaprej.

Kdaj se splača opraviti test kaljivosti?

Kaljivost je smiselno preveriti pri semenih, ki so bila v hrambi več kot eno leto. Preizkus kaljivosti je priporočljiv tudi za tiste vrste zelenjave, katerih semen imate veliko in katerih rast in razvoj lahko prepoznate šele pozno. Primer: Medtem ko redkvice vzklijejo v nekaj dneh, korenje potrebuje od tri do štiri tedne. Če ste pridelali le nekaj semen ene vrste zelenjave, je bolje, da testa kaljivosti ne opravite: V tem primeru je dragocena semena najbolje dobro shraniti in jih vzgojiti ob pravem času.

Kdaj je najbolj primeren čas za preizkus kaljivosti?

Najboljši meseci za preizkušanje kaljivosti semen so december, januar in februar. Če kaljivost ni najbolj uspešna, imate še vedno dovolj časa, da kupite dodatna semena.
Mimogrede, test kaljivosti ni namenjen temu, da bi predhodno vzgojili sadike za kasnejše sajenje. Za to je še prezgodaj – gojenje sadik na okenski polici se običajno začne marca, poleg tega zanje potrebujemo posebne lončke za sadike.

Kako opraviti test kaljivosti semen zelenjave?

Za preizkus kaljivosti je najbolje uporabiti vsaj 20, če je le mogoče, pa od 50 do 100 semen iste vrste. Le tako bodo rezultati dovolj zanesljivi.
Semena vrtnin razporedimo po vlažni kuhinjski brisači, ki jo položimo v skodelico in pokrijemo s folijo za živila. Za preizkus kaljivosti so primerni tudi kozarci za kaljenje. Kuhinjske brisače morajo biti enakomerno navlažene, najbolje s pomočjo stekleničke z razpršilko, skodelico pa postavimo na toplo mesto. Večja semena potrebujejo več vlage kot manjša. Mnoga semena stročnic lahko nabreknejo do 200 odstotkov svoje prvotne velikosti, vendar tudi ta ne smejo biti preveč vlažna, saj lahko zaradi stoječe vlage začnejo gniti.
Pozor: Semena, ki kalijo v temi, kot na primer jajčevec, solata, kumare, buče ali bučke, je treba med opravljanjem preizkusa kaljivosti pokriti.

Obdobje mirovanja: Kaj je treba upoštevati pri testu kaljivosti?

Pri nekaterih vrstah zelenjave je seme v nekakšnem mirovanju: Da bi doseglo svoj polni potencial kaljivosti, mora najprej prestati hladno fazo, zato nabrekla semena vsaj en teden hranimo v hladilniku – ta proces imenujemo »stratifikacija«. Takšno hladno obdelavo je na primer dobro izvesti pri semenih naslednjih vrtnin: motovilec, solata, bob, čebula, por in redkvica.
Pri številnih stročnicah, kot so grah, soja in fižol, semena s trdo lupino ne morejo vsrkati vode – ne nabreknejo. Pred preizkusom kaljivosti jih lahko prelijemo z vrelo vodo, jih v njej na hitro obračamo in nato ohladimo pod hladno vodo. Semena, ki jih ne uporabimo za test kaljivosti, nato ponovno posušimo in jih posejemo kasneje.

Kdaj je test kaljivosti uspešen?

Test kaljivosti šteje kot uspešno izveden, ko so oblikovani in dobro razviti vsi potrebni deli rastline: koreničica, steblo in klični listi.
Po določenem času bi morala vzkliti vsaj polovica semen zelenjave. Kako dolgo traja obdobje kaljivosti, je odvisno od vrste zelenjave. Če vzklije manj kot polovica semen, je treba pozneje posejati večjo količino semen, da nadomestite izgubo. Če uspešno kali le sem ter tja kakšno seme, si lahko prihranite zamudno gojenje in energijo raje vložite v nova semena.