Active Beauty
Popoldanski počitek: Zdrava odločitev ali zgolj izguba časa?
Besedilo: Magdalena Langeder

Čas je za počitek

Popoldanski počitek: Zdrava odločitev ali zgolj izguba časa?

Nekateri ne morejo brez njega, spet drugi ne razumejo, kakšen je njegov namen – na temo popoldanskega počitka oz. sieste obstajajo številne študije in mnenja. Da gre resnično za pravi počitek in ima dejanske pozitivne učinke na naše zdravje, pa je treba upoštevati določene dejavnike. Z vami delimo, katere.

Kako je nastal popoldanski počitek?

V Španiji velja t. i. siesta za nepogrešljivo kulturno dobrino, ki ne poskrbi le za počitek, temveč tudi olajša prestajanje najbolj vročih ur dneva. Sčasoma se je popoldanska pavza razširila po vsem svetu. Popoldanski počitek oz. t. i. power nap, kot ga poznamo danes, je osnovan na ugotovitvah dveh ameriških znanstvenikov. Prvi je Thomas Edison, izumitelj žarnice, telegrafa, filmske kamere in mnogo več. Bil je mnenja, da kratek popoldanski spanec dvigne raven energije, prav tako pa ima pozitiven učinek na kreativnost in produktivnost. Vsakokrat, ko si je tekom dneva privoščil popoldanski počitek, je zavestno v roke vzel težji predmet – le-ta mu je padel iz rok, preden je trdno zaspal. Leta 1998 je socialni psiholog James B. Maas uveljavil izraz power nap, poleg tega pa definiral, kako mora potekati, da ima pozitiven učinek na zdravje.

Kako deluje popoldanska mini pavza?

Da bo imel popoldanski počitek pozitiven učinek ter da bo poskrbel, da se boste sprostili in ne utrudili, morate nujno upoštevati naslednje:

  • Trajanje: Popoldanski počitek naj ne traja več kot 10 ali 20 minut oziroma največ 30 minut. Če traja dlje, povzroči, da telo pade v fazo globokega spanja, ki zahteva veliko energije in moči, da se ponovno zažene. V najslabšem primeru je preostanek dneva nadvse naporen, saj nam popoldanski počitek energijo odvzame, namesto da bi nam jo dal.
  • Izognite se dremežu: Ko se prebudite iz popoldanskega počitka, takoj vstanite in ne zavlačujte s poležavanjem. Dremež nam namreč ne pomaga, da bi imeli več energije, temveč ravno nasprotno.
  • Pogostost: Po navedbah študije, ki so jo opravili v Švici, ima popoldanski počitek pozitivne zdravstvene učinke le takrat, ko si ga privoščimo enkrat do dvakrat tedensko.
  • Svež zrak in mrzla voda: Da boste po popoldanskem počitku lažje prišli k sebi, se priporoča, da prostor pred spancem temeljito prezračite, saj tako poskrbite, da bo v njem dovolj kisika. Prav tako prostora ne zatemnite preveč in si po tem, ko se prebudite, privoščite kozarec vode namesto skodelice kave.
  • Atmosfera: Najprej potrebujete primeren prostor, kjer si boste tekom dneva lahko odpočili. Pomembno je tudi, da ležite udobno in da nimate motilcev, glava naj bo nekoliko dvignjena, saj boste tako preprečili napetost. Če pri roki nimate blazine, lahko pod glavo namestite jakno ali pulover. Nato si nastavite budilko, da se izognete fazi globokega spanja. In pripravljeni ste na siesto!

3 prednosti popoldanskega počitka

Popoldanskega počitka si ne smete privoščiti vsak dan, poleg tega mora počitek trajati le določen čas. Če torej upoštevate vse zgoraj navedene dejavnike, popoldanski počitek enkrat ali dvakrat na teden pozitivno prispeva k:

  1. povečanju naše kreativnosti: Kratek in lahek spanec ustvarja prostor za ustvarjalne rešitve in ideje, ki nastanejo na prehodu iz faze budnosti v fazo spanja ter jih je v nasprotju s fazo globokega spanja mogoče obnoviti tudi po prebujenju.

  2. krepitvi našega srčno-živnega sistema: Več študij je pokazalo, da lahko kratek popoldanski spanec zniža raven stresnega hormona noradrenalina in tako znatno zmanjša tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.

  3. povečanju stopnje tolerance v primeru frustracij: Počitek tekom dneva poveča produktivnost in nam zagotavlja, da smo umirjeni, ko se soočamo s težkimi in stresnimi nalogami.

Zakaj popoldanski počitek ni za vsakogar

Obstaja več razlogov, zakaj popoldanski počitek ni za vsakogar. Neprimerna temperatura v prostoru nam na primer lahko prepreči dober spanec – optimalna temperatura naj bi tako bila od 16 do 20 stopinj Celzija. Veliko vlogo igrata tudi svetloba in hrup – svetlo okolje in moteč hrup iz ozadja (televizija, radio) nam namreč preprečujeta, da bi se sprostili. Poleg tega je tu še iskanje primernega položaja za počitek – morda ste tisti, ki najraje spi sede – in dejstvo, da mnogi ljudje predolgo le ležijo (in ne zaspijo), kar na koncu prinese le izčrpanost in nobene sprostitve.

Torej, popoldanski počitek je treba usvojiti. Poskusite z zgoraj navedenimi nasveti – mogoče pa bo tudi vam popoldanski počitek prirastel k srcu. In če slučajno sumite, da je nekaj narobe z vašim načinom spanja, se obrnite na svojega zdravnika in ugotovite, kateri so razlogi. Popoldanski počitek namreč ni namenjen izravnavanju trajajočih in ponavljajočih se težav s spanjem.