Noseča pri štiridesetih? Strokovnjaki o tem, kaj vas čaka

Daljša in boljša izobrazba, želja, da bi prej še kaj doživeli, finančna varnost, kariera, iskanje primernega partnerja ... veliko dejavnikov vpliva na to, da se ženske vedno kasneje odločajo za materinstvo in da nosečnost pri štiridesetih ni več izjema. Po podatkih NIJZ znaša povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka že več kot 31 let. Strokovnjaki so odgovarjali na naša vprašanja o pozni nosečnosti.

1. Kako visoka je verjetnost, da zanosite pri štiridesetih?

Plodnost se z naraščajočo starostjo nenehno zmanjšuje. Po 40. letu starosti je verjetnost zanositve približno 5–10 odstotkov na menstrualni cikel. Razlog za to je zmanjšanje rezerve jajčnikov, tj. zaloge jajčec. Število jajčec je določeno že ob rojstvu in se pozneje ne more več povečati. Kako hitro se zaloga jajčec izčrpa, se razlikuje od ženske do ženske. Z naraščajočo starostjo se zmanjšuje tudi kakovost jajčnih celic, kar povečuje tveganje za spontani splav ali genetske spremembe.

2. Ali je po štiridesetem težje zanositi?

Po 35. letu starosti se plodnost začne vztrajno zmanjševati, na koncu pa se krivulja strmo usmeri navzdol. Zaradi zmanjšanja zalog jajčec in pojava hormonskih sprememb se ovulacijski cikli pojavljajo vedno redkeje. Odločilen dejavnik pri tem, ali bo jajčece sploh oplojeno, je tudi kakovost jajčeca. Drugi dejavnik je, da se genetske spremembe v posamezni jajčni celici s starostjo povečujejo; v tem primeru se oplojena jajčna celica pogosto sploh ne razvije in nosečnost se že v zgodnji fazi prekine.

3. Kakšna zdravstvena tveganja prinaša pozna nosečnost?

V Sloveniji govorimo o tvegani nosečnosti, kadar ta nastopi po 35. letu starosti nosečnice. Od zdravstvenega stanja ženske je odvisno tudi, ali gre za povečano tveganje ali ne. Starejša kot je ženska, pogostejši so zapleti, kot so gestoza, preeklampsija, bolezni srca in ožilja, nosečniški diabetes, genetske nepravilnosti otroka (npr. trisomija 21) ali celo splav ali mrtvorojenost. Pri višji starosti matere so vsekakor potrebni podrobnejši pregledi in intenzivnejša oskrba. Večjemu tveganju so izpostavljene tudi ženske, ki želijo zanositi z umetno oploditvijo. Hormonska predpriprava lahko povzroči zaplete, kot sta hiperstimulacija jajčnikov ali nastanek krvnih strdkov, ki povzročijo trombozo. Če je ženska v osnovi zdrava, uživa uravnoteženo prehrano in ima dobro telesno pripravljenost, zanositev pri 40-ih zanjo načeloma ne predstavlja povečanega tveganja.

4. S čim si lahko pomagate, da bi lažje zanosili po štiridesetem?

Najbolj pomembno je, da se trudite za zdrav način življenja z zadostno količino gibanja in uravnoteženo prehrano. Izogibanje stresu, dovolj spanja ter opustitev uživanja alkohola in nikotina ugodno vplivajo na zdravje. Dodatno uživanje prehranskih dopolnil, kot so omega-3 maščobne kisline, lahko pripomore k večji kakovosti jajčec.

Če kljub rednim spolnim odnosom v šestih mesecih ne pride do spontane nosečnosti, se je treba posvetovati z ginekologom. Hormonska analiza lahko hitro razjasni hormonsko stanje, po potrebi vam lahko pomagajo s podpornimi ukrepi za spodbujanje nosečnosti. Da res dobro preučite vse možnosti, vam priporočamo posvet v ambulanti za zdravljenje neplodnosti.

5. Kaj pravi statistika o nosečnosti po štiridesetem?

Verjetnost zanositve v enem ciklu pri mladem, zdravem paru, mlajšem od 35 let, ki ima redno nezaščitene spolne odnose, je približno 20-odstotna. V večini primerov do nosečnosti pride v enem letu. Vendar se verjetnost zanositve z naraščajočo starostjo zmanjšuje in pri 40-letni ženski običajno znaša le 5–10 odstotkov na cikel. Dogaja pa se, da vse več žensk zaradi poklicnih in kariernih razlogov odlaga željo po otrocih, tako da se starost matere ob prvi nosečnosti v zadnjih letih nenehno povečuje. Medtem ko je bila sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja povprečna starost ženske ob prvi nosečnosti še približno 26 let, je bila povprečna starost v Sloveniji leta 2021 že 31,0 let.