10 nasvetov, kako ostati zbrani pri delu v vročini

Kadar vroče dni lahko preživljamo ob morju ali jezeru, smo srečni. Manj radi pa imamo vročinski val, ko smo v službi. To še posebej velja, če tam ni klimatske naprave.

Z vami delimo odgovore na najpomembnejša vprašanja o delu v vročini. Kako visoke temperature vplivajo na delo in koncentracijo?

Kaj se v telesu dogaja, ko je vroče?

Človeško telo poskuša ohranjati konstantno temperaturo okoli 37 stopinj. To je optimalna temperatura, pri kateri lahko potekajo življenjsko pomembni presnovni procesi. Če se telesna temperatura preveč poviša, se beljakovine v telesu razgradijo. Zato nam je evolucija dala veliko prednost: Lahko se potimo in se tako ohladimo. (Poleg ljudi imajo žleze znojnice le redke živali, na primer konji in kamele.)
Krvne žile se razširijo in koža postane bolj prekrvavljena. Tako telo oddaja več toplote navzven. Zaradi razširjenih žil pa se krvni tlak zniža, kar predstavlja izziv za srčno-žilni sistem. Srce mora hitreje črpati kri. Za kronične bolnike, dojenčke in otroke ter starejše vročinski vali predstavljajo resno zdravstveno tveganje.
Vročina ni naporna le za telo, študije namreč kažejo, da pri visokih temperaturah upada tudi koncentracija. Že dvig temperature za dve stopinji povzroči desetodstotno zmanjšanje mentalne sposobnosti.

Kaj glede dela v vročini pravi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)?

Čeprav prostih dni zaradi vročine ni, mora delodajalec izpolniti svojo dolžnost skrbnosti. Tako naj bi bila temperatura v delovnih prostorih pri nizki telesni obremenitvi, na primer pri pisarniškem delu, med 18 in 25 stopinjami. Vendar delodajalci niso dolžni nameščati klimatskih naprav. Morajo pa izkoristiti vse druge ukrepe, ki so primerni za znižanje temperature – na primer prezračevanje v nočnih urah.
Dela na prostem (tudi na gradbiščih) se lahko skladno s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih pri temperaturi zraka višji od 30 stopinj Celzija izvajajo samo pod pogojem, da imajo delavci najmanj na vsake dve do tri ure zagotovljene najmanj petnajstminutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke.
V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim mora delodajalec zagotavljati ustrezno zaščito pred vplivi sonca.

Deset nasvetov za delo v vročini

1. Spalnico naredite poletju prijazno

Priprava je vse: Kdor dobro in dovolj spi, je lahko čez dan bolj zbran. Eden od pogojev za to so prijetne temperature v spalnici. Da lahko zaspimo, mora osnovna temperatura telesa pasti za približno dve stopinji. Če je ponoči pretoplo, tako kaže študija, to negativno vpliva na koncentracijo in odzivnost. Zato bi morali spalnico pravočasno pripraviti na poletje. Odejo zamenjajte za laneno prevleko za odejo in ponoči pustite odprto okno, da bo v spalnici svež zrak.

2. Ohlapna oblačila in poletne pričeske

Če vam ni treba nositi uniforme ali zaščitne obleke, lahko pri izbiri oblačil veliko prispevate k lastnemu počutju. Priporočljivi so lahki, zračni materiali, kot sta lan ali svila, ter širši kroji – tako lahko zrak pod oblačili bolje kroži. Pri sintetičnih vlaknih iz poliestra se boste zelo hitro začeli potiti.
Pri dolgih laseh nam poletne pričeske s spetimi lasmi pomagajo ohraniti hladno glavo. Tako je vrat prijetno hladen, poleg tega pa je pričeska tudi elegantna.

3. Gibljiv delovnik olajša delo v vročini

Če ste med tistimi srečneži, ki si lahko delovni čas nekoliko prilagodijo, poskusite začeti z delom prej. Dopoldne je tudi sredi poletja vedno precej hladneje, glava pa je še sveža. Zato je priporočljivo, da zahtevne naloge opravite čim prej dopoldne, da popoldne pri naraščajoči vročini nimate težav s koncentracijo. Kljub temu, da mnogi menijo, da je sredi dneva najtopleje, se najvišje temperature pogosto izmerijo šele med 16. in 18. uro. Dobra novica: Kdor začne z delom prej, lahko tudi prej konča.
Če je to dovoljeno s strani delodajalca, si za ohranjanje koncentracije pomagajte z daljšimi odmori. Tako lahko kosilo izkoristite za obisk hladnejšega kraja. Tudi krajši odmori med delom so koristni za telesno in duševno sprostitev.

4. Delovno mesto prilagodite visokim temperaturam

Načeloma mora delodajalec v delovnih prostorih zagotoviti klimatsko ugodne razmere, ki so primerne za človeško telo. To je mogoče doseči na primer s klimatsko napravo ali senčili, kot so žaluzije. Poleg tega obstaja nekaj trikov, kako delo v vročini narediti bolj znosno. Vendar je priporočljivo, da se o tem predhodno pogovorite z delodajalcem in pridobite njegovo soglasje.
Kakovost zraka na primer lahko izboljšate s sobnimi rastlinami. Pomaga tudi, če obesite vlažne krpe, na primer čez (izklopljene) radiatorje – vendar ne sme priti do prekomernega povečanja vlažnosti, sicer bo postalo soparno. Tudi majhni ventilatorji prinašajo olajšanje pri vročini, v nujnih primerih pa zadošča pahljača.
Poleg tega razmislite, katere elektronske naprave ne boste potrebovali dalj časa. Kopirni stroji, tiskalniki, monitorji in računalniki namreč proizvajajo toploto. Če jih izklopite, ne boste le poskrbeli za hlajenje, ampak tudi prihranili električno energijo.

5. Ohladitev od znotraj: Poletni recepti

Vsi vemo, da je zadostno pitje pomembno, poleti še toliko bolj. Zato je v vročih dneh najbolje, da že zjutraj na mizo ali v kuhinjo postavite dvolitrski vrč in spremljate, koliko ste že popili. Pri vročini velja kot smernica: vsakih 15 do 20 minut popijte približno 200 ml tekočine. Idealna je hladna, vendar ne premrzla voda, kot tudi nesladkani, razredčeni sokovi in zeliščni čaji. Če imate radi sadni okus, lahko vodi dodate rezino limone ali limete, meto in baziliko.
Tudi to, kar jemo, vpliva na to, kako dobro lahko delamo pri vročini in kako zmogljivi smo. Sadje in zelenjava z visoko vsebnostjo vode, kot so kumare, paradižniki in lubenice, zagotavljajo oskrbo s tekočino in vitamine. Lahko prebavljiva živila, kot so žitni kosmiči, mlečni izdelki ali pusto meso, telesa ne obremenjujejo dodatno. Raje se izogibajte mastnim in zelo sladkim jedem ter pijačam.
Med priljubljenimi poletnimi recepti boste našli na primer solato z lubenico in sirom feta, kašo z jagodami, veganske poletne zvitke, poletno solato z njoki in zelenjavo ter zeleni poletni čaj z meliso. Te jedi enostavno pripravite doma ali pa jih lahko vzamete s seboj na delo.

6. Uporabite trik z izhlapevanjem

Ko voda na koži izhlapeva, se spremeni iz tekočega v plinasto stanje. Za ta proces je potrebna energija – in sicer v obliki toplote, ki se odvzame koži. Zato se koža pri tem ohladi. Po tem principu deluje tudi potenje.
Ker na delovnem mestu nočemo širiti vonja po znoju, lahko namerno povzročimo hlajenje z izhlapevanjem: na primer z vlažnimi krpami ali termalno vodo v spreju, ki jo nanesemo na vrat, tilnik in obraz. Tako bo delo v vročini nekoliko bolj znosno.
Kdor dela od doma in v koledarju nima videoklicev, si lahko zjutraj umije lase in jih pusti, da se posušijo na zraku – tudi pri tem gre za hlajenje z izhlapevanjem.

7. To pomaga proti slabi prekrvavitvi

Pri hudi vročini pogosto popusti krvni obtok. Kdor se želi izogniti tem težavam, naj se izogiba kavi. Kofein, ki ga vsebuje, namreč precej zmede krvni obtok: kmalu po zaužitju lahko povzroči kratkotrajno povišanje krvnega tlaka, nato pa se krvni tlak spet zniža. Poleg tega ima kava diuretični učinek, torej odvaja vodo iz telesa, zato je pomembno, da poskrbite za zadostno hidracijo.
Če želite ponovno spodbuditi krvni obtok, lahko po zapestjih pustite teči mrzlo vodo. Tudi preprosta akupresurna vaja iz tradicionalne kitajske medicine krepi krvni obtok: preprosto se postavite v sproščen položaj, dvignite roke v višino obraza in s konicami palca in sredinca pol minute izmenično močno drgnite in tapkajte.

8. Vaje proti težkim nogam

Delo v sedečem položaju pri vročini hitro povzroči, da kri zastaja v nogah. Proti težkim, otečenim nogam pomaga, če večkrat na dan deset minut hodite po stopnicah ali se na prstih in petah zibate naprej in nazaj. Tudi vaja „venska črpalka“ je koristna – to lahko izvajate tudi v sedečem položaju.
Še posebej prijetna ohladitev je hladna kopel za noge pod pisalno mizo. Alternativno si lahko pod noge položite tudi hladilne obkladke.

9. Ta eterična olja nam dobro denejo

Če vas zaradi vročine boli glava, si lahko na čelo, senca in tilnik vtrete hladilno olje poprove mete ali rožmarina. Vonj limon ali pomaranč deluje osvežujoče in poživljajoče na telo in um.

Pozor: Med nosečnostjo in dojenjem ter pri otrocih eteričnih olj ne smemo uporabljati.

10. Ohlajanje z jogijskim dihanjem

Psi to počnejo s sopihanjem, ljudje pa jih posnemamo: V jogijski praksi obstaja dihalna tehnika „Pranayama“. Posebna vaja z imenom „Shitali“ zagotavlja takojšnjo ohladitev. „Shitali“ izhaja iz sanskrta in pomeni „hladen“ oziroma „pomirjujoč“. Poleg lajšanja telesne vročine je bila vaja razvita tudi za lajšanje čustvene „vročine“, kot sta jeza ali stres.

Gre pa takole: Sedite pokončno, naredite dolgo hrbtenico. Jezik potisnite do ustnic in ga zvijte. Z zvitim jezikom naredite žvižgajoč vdih, ga zadržite pet do deset sekund, nato izdihnite skozi nos. Vajo ponovite pet do desetkrat. Kdor ne more zviti jezika, lahko vajo nekoliko prilagodi: preprosto upognite konico jezika navzgor in nazaj. Da jezik obdržite v tem položaju, si lahko pomagate z zobmi. Pomembno je, da je dihanje mirno, počasno in enakomerno. Pri vdihu naj se trebušna stena nežno dvigne, pri izdihu pa spet spusti.