Gremo ven – v muzej!
Kdor tudi na poletnem dopustu najraje preživlja čas na prostem, se mu ni treba odpovedati umetnosti. Z vami delimo 10 destinacij, ki so odlične za odkrivanje umetnosti na prostem – od Češke do Slovenije.
Kazalo
- 1. Park skulptur v Premstättnu (Avstrija)
- 2. Beneški bienale (Italija)
- 3. Trenčín (Slovaška): Evropska prestolnica kulture 2026
- 4. Eksperimentalne umetniške instalacije v Zadru (Hrvaška)
- Morske orgle
- Pozdrav soncu
- 5. Ulična umetnost na krožni poti ArtiChoke v Estavayer-le-Lac (Švica)
- 6. Park skulptur Nagyharsányi (Madžarska)
- 7. Ulična umetnost v Pragi (Češka)
- 8. Muzej na prostem v Bukovički Banji (Srbija)
- 9. Razstava kovinske umetnosti v Ravnah na Koroškem (Slovenija)
- 10. Unescova svetovna kulturna dediščina Völklinger Hütte (Nemčija)
- Svetlobna instalacija
- Raj
1. Park skulptur v Premstättnu (Avstrija)
Kdor želi raziskovati idilično gričevnato pokrajino avstrijske Štajerske, naj si obvezno vzame čas še za obisk Avstrijskega parka skulptur v kraju Premstätten blizu Gradca. Park je leta 2000 nastal na sedem hektarjev velikem območju nekdanje mednarodne vrtnarske razstave, ki ga je krajinski arhitekt Dieter Kienast zasnoval kot zelen labirint z geometrično oblikovanimi površinami ter ribniki z lotosi in lokvanji. Danes je tu več kot 80 skulptur avstrijskih ter mednarodnih umetnic in umetnikov. Pot vodi mimo del, kot sta „Fat House“ Erwina Wurma (na fotografiji) ali „Airplane Parts & Hills“ Nancy Rubins, ki stojita v stalnem dialogu z okolico in naravo. Z začasnimi projekti se zbirka nenehno dopolnjuje – letošnje leto si je mogoče ogledati instalacijo „Ver/Ent/Wurzelungen“ Daniele Brasil, vrt z eksotičnimi, „priseljenimi“ rastlinami.
Vstop prost. Odpiralni čas: 10.00–20.00. Info: museum-joanneum.at.
2. Beneški bienale (Italija)
Sodo leto? Odlično – to pomeni, da se v Benetkah spet odvija umetnostni bienale, ki letos traja do 22. novembra. Ta prestižna razstava se je začela že konec 19. stoletja z namenom, da umetnikom z vsega sveta ponudi veliko mednarodno prizorišče. Tudi po več kot 130 letih ni nič manj pomembna: tokrat se pod naslovom „In Minor Keys“ predstavlja 111 umetnikov, dvojcev, kolektivov in organizacij – na številnih lokacijah po mestu. Kot vedno je osrednje prizorišče Giardini della Biennale (na sliki) – obsežen park s paviljoni –, ljubitelji umetnosti na prostem pa pridejo na svoj račun tudi na zunanjih površinah nekdanjega ladjedelniškega kompleksa Arsenale in v Forte Marghera. Mimogrede: Letošnje leto v Benetkah potekajo tudi bienali za gledališče, ples, film in glasbo.
Vstopnina: od 30 €. Odpiralni čas Giardini/Arsenale: 11.00–19.00. Info: labiennale.org.
3. Trenčín (Slovaška): Evropska prestolnica kulture 2026
Poleg finskega Oulua se letos z nazivom evropska prestolnica kulture ponaša tudi Trenčín. Gledališke predstave, razstave, delavnice, kino na prostem, kulinarični festivali in koncerti – umetnost in kultura bodo letošnje leto preplavili vsak kotiček mesta s 54.000 prebivalci. Osrednje stičišče dogajanja je Trg miru v starem mestnem jedru. Pomemben del kulturnega leta pa sta tudi grad, ki se dviga nad mestom, in stari železniški most, preurejen v območje „Fiesta Bridge“ s trgovinicami, bari in galerijami. Kdor rad išče umetnost na prostem, jo bo našel skoraj na vsakem koraku – od podhodov (na fotografiji instalacija „Gentle Underpass“ Martina Jenče, Martina Péchyja, Tomáša Tholta in Danice Pištekove) do stanovanjskih sosesk. Organizirane so celo posebne kolesarske ture po teh točkah. Obisk se splača tudi po letu 2026, saj naj bi kulturno leto dolgoročno pozitivno vplivalo na podobo mesta.
Vse informacije o programu: trencin2026.eu.
4. Eksperimentalne umetniške instalacije v Zadru (Hrvaška)
V pristaniškem mestu Zadar sta druga ob drugi kar dve umetniški deli na prostem. Nastali sta v okviru prenove obalne promenade pred približno 20 leti, obe pa je zasnoval arhitekt Nikola Bašić.
Morske orgle
Morske orgle so hkrati zbirališče, prostor za posedanje in umetniška instalacija. Njihove široke stopnice, ki se spuščajo proti morju in so priljubljen kraj za opazovanje sončnega zahoda, vabijo domačine in turiste k postanku – ter poslušanju eksperimentalnega koncerta. Pod marmornimi stopnicami je skritih 35 cevi različnih dolžin in premerov. Na enem koncu zaradi naravnega valovanja v cevi vstopa voda, na drugem pa nad morsko gladino iz njih uhaja zrak skozi orgelske piščali. Tako nastajajo zvoki. Glede na dolžino in frekvenco valov se v živo in neprekinjeno vedno znova ustvarjajo nove melodije. Umetniški glasbeni objekt je bil postavljen leta 2005, leto pozneje pa nagrajen z nagrado European Prize for Urban Public Space.
Vstop prost. Prosto dostopno. Info: zadar.travel.
Pozdrav soncu
Ko ste se od sonca poslovili na stopnicah Morskih orgel, lahko le nekaj korakov naprej občudujete naslednji prizor. V tla je vgrajen krog s premerom 22 metrov, sestavljen iz 300 večplastnih steklenih sončnih celic. Te čez dan shranjujejo sončno energijo in po sončnem zahodu ustvarijo spektakularno svetlobno predstavo. Pa ne le to: fotonapetostni elementi s proizvedeno električno energijo – več tisoč kilovatnih ur na leto – prispevajo tudi k osvetlitvi vzdolž promenade.
Vstop prost. Prosto dostopno. Info: zadar.travel.
5. Ulična umetnost na krožni poti ArtiChoke v Estavayer-le-Lac (Švica)
V srednjeveškem mestecu Estavayer-le-Lac v francoskem delu Švice so leta 2019 v sodelovanju z društvom ArtMur zasnovali umetniško pot „ArtiChoke“. Krožna pot skozi vse leto vabi k sprehodu med zgodovinskimi ulicami in Neuchâtelskim jezerom ter k odkrivanju več kot 20 izvirnih umetniških del. Fasade, vrata, prehodi in celo tlakovci so delo sodobnih umetnic in umetnikov z zelo različnimi slogi in pristopi – na primer grafična stenska skulptura „Cycle Astarl“ francoske umetnice Marie Saudin, znane kot Mademoisselle Maurice, sestavljena iz 760 origamijev, ali kontrastna freska „Fail and Mat“, ki jo je nekdanji grafitarski umetnik Antoine Guignard, znan kot LPVD*A, ustvaril zgolj z brušenjem lesa.
Vstop prost. Prosto dostopno. Info: fribourg.ch, brošura z informacijami in zemljevidom.
6. Park skulptur Nagyharsányi (Madžarska)
Da se umetnost lahko dogaja tudi na nepričakovanih krajih, dokazuje regija Villány - „Bordeaux vzhoda“, znana po rdečih vinih, sredi nekdanjega kamnoloma v Nagyharsányju skriva park skulptur. Pred kuliso gore Szársomlyó je zbranih približno 130 del iz apnenca. Ta kamen so iz pobočij pridobivali že Rimljani, od leta 1910 pa so ga uporabljali za proizvodnjo cementa. Ko so kamnolom v šestdesetih letih 20. stoletja zaprli, je apnenec za svoje ustvarjanje začel uporabljati kiparski simpozij. Od takrat tam mednarodne kiparke in kiparji klešejo nova umetniška dela, med njimi tudi velikanski palec madžarskega kiparja Istvána Bencsika. Poleti se lahko pred degustacijo vin sprehodite po panoramski poti, občudujete monumentalna dela – in z malo sreče opazujete ustvarjalce pri delu.
Vstop prost. Odpiralni čas: 9.00–19.00. Info: ddnp.hu.
7. Ulična umetnost v Pragi (Češka)
Češka prestolnica v osrčju države je pravi zaklad za ljubitelje ulične umetnosti. V ozkih ulicah med visokimi stavbami, na stenah in strehah, v parkih in na zelenicah – po vsej Pragi naletimo na grafite, stenske poslikave ter skulpture najrazličnejših velikosti in slogov. Med najbolj vpadljivimi murali so portreti Davida Strauzza, ki deloma delujejo skoraj pointilistično – med njimi tudi ženski obraz „Untitled“ na sedežu banke ČSOB (na fotografiji) – ter monumentalne fasadne slike umetnika ChemiSa. Ikonična je tudi stena z grafiti John Lennon Wall, ki se od osemdesetih let prejšnjega stoletja nenehno spreminja. Nikakor ne gre izpustiti opusa akcijskega umetnika Davida Černega, čigar provokativna dela zaznamujejo mestno podobo že od zgodnjih devetdesetih – med njimi „Lilith“, 24 metrov visok kip ženske z vrtljivim glavnim delom.
Vstop prost. Prosto dostopno. Info: ghmp.cz.
8. Muzej na prostem v Bukovički Banji (Srbija)
V mestu Aranđelovac, približno uro vožnje iz Beograda, lahko željo po sprostitvi zelo lepo združimo z umetnostjo – in sicer v zdraviliškem parku Bukovička Banja. Zdravilišče, uradno ustanovljeno leta 1836, je zaradi mineralnih izvirov hitro postalo priljubljen kraj za oddih, ki ga je pogosto obiskovala tudi srbska knežja družina. Okrog kopaliških stavb je nastal razsežen park z vijugastimi potmi, drevjem in cvetličnimi gredami. Leta 1966 so 22 hektarjev zelenih površin obogatili s kamnitimi skulpturami simpozija „White Venčac“. V naslednjih letih se je tu z marmornatimi deli podpisalo veliko umetnic in umetnikov, med njimi Lynn Chadwick, Giò Pomodoro in Shlomo Selinger (na fotografiji skulptura „Pobeda svetlosti“). Danes zbirka obsega vse od obeliskov in doprsnih kipov srbskih vladarjev do levov in sfing.
Vstop prost. Prosto dostopno. Info: bukovickabanja.rs.
9. Razstava kovinske umetnosti v Ravnah na Koroškem (Slovenija)
Med sprehodom po mirnem mestu Ravne na Koroškem naletimo na impresivne jeklene skulpture. Te pričajo o bogati železarski preteklosti kraja, ki je bil več kot 300 let tesno povezan z železarno. Nastale so v okviru mednarodnega kiparskega srečanja Forma Viva, kjer so umetnice in umetniki jeklo preoblikovali v umetnine. V različnih obdobjih – od leta 1964 do zadnjega srečanja leta 2014 – je tu nastalo preko 30 kovinskih del, npr. »Meteorite« (na fotografiji) nemškega umetnika Johannesa Vogla. Skulpture so razporejene po celem mestu: od parkov do stanovanjskih četrti. Za domačine so del vsakdana in imajo tudi svoja neuradna imena, kot je npr. „Polž“. Ravne na Koroškem ne privabijo le z umetnostjo – v okolici se lahko odpravite tudi na zanimive izlete, na primer v podzemni svet rudnika Pece.
Vstop prost. Prosto dostopno. Info: fvr.si.
10. Unescova svetovna kulturna dediščina Völklinger Hütte (Nemčija)
Edina v celoti ohranjena železarna na svetu iz časa razcveta industrializacije, ki stoji v nemškem mestu Völklingen, danes služi kot prizorišče razstav, festivalov in koncertov.
Svetlobna instalacija
Zgodovinske industrijske objekte od leta 1999 osvetljujejo svetlobne instalacije Hansa-Petra Kuhna in Michaela Seyla. Leta 2021 so stare svetilke zamenjali z energetsko učinkovitejšimi LED-reflektorji.
Raj
Na več kot sedem hektarjev velikem zunanjem območju si je narava znova izborila svoj prostor. To posebno nazorno dokazuje divjina „Raja“ na območju nekdanje koksarne. Po zavitih poteh ter med brezami in metuljniki pridemo do umetniških del, kot sta urbanistični umetniški leopard umetnika Maska ali deset metrov visoka monumentalna skulptura „King Kong“ Ottmarja Hörla.
Vstopnina: od 17 €. Odpiralni čas: 10.00–18.30/17.30. Info: voelklinger-huette.org.
