UI in zmenki: kaj o tem pravi strokovnjakinja za odnose

1. V priljubljenih aplikacijah za zmenke, kot so Tinder, Bumble in druge, so danes že povsod na voljo funkcije UI, ki naj bi olajšale spletno spoznavanje, na primer za optimizacijo lastnega profila, vključno s fotografijami. Kako gledate na ta razvoj, gospa Mag.a Thaler?

Ta razvoj po mojem mnenju predvsem kaže, kako močno so zmenki danes zaznamovani s samooptimizacijo. Večina ljudi se pri spletnem spoznavanju počuti zelo negotovo: „Kako sem videti?“, „Katero fotografijo naj izberem?“, „Sem sploh zanimiv/-a?“ – to so zelo razumljive negotovosti, pri katerih lahko UI deluje kot rešitelj v sili. Umetna inteligenca vsaj znižuje oviro pri tem, da se pokažemo, saj poskrbi za boljše fotografije, privlačnejše komentarje in več ujemanj. S psihološkega vidika lahko to pomaga zlasti sramežljivim ljudem ali ljudem z negotovim stilom navezanosti. Vsak si namreč želi biti viden, čustveno potrjen in izbran.
V osnovi je torej to v današnjem času zelo razumljiv razvoj. Težavno pa postane takrat, ko je profil bolj optimizirana različica osebe kot nekaj, kar ima opraviti z njeno resnično osebnostjo. Privlačnost in navezanost namreč ne nastaneta zaradi popolnosti, temveč zaradi kongruence, torej takrat, ko se nastop, energija, jezik in osebnost ujemajo. Na srečo naš živčni sistem zelo hitro zazna, ali nekaj deluje avtentično ali zrežirano.

2. UI naj bi podpirala tudi algoritem za iskanje ujemanj, da bi se izognili utrujenosti zaradi nenehnega izbiranja (ang. swipe fatigue). Se je po vašem mnenju na tem področju kaj izboljšalo?

S tehničnega vidika na to vprašanje žal ne morem odgovoriti. Domnevam pa, da ponudniki aplikacij za zmenke v to veliko vlagajo, saj želijo svoje uporabnike na vsak način zadržati v aplikaciji. Utrujenost zaradi nenehnega izbiranja pa je za človeka pred zaslonom lahko povsem smiselna: s tem, ko se izklopimo, nas varuje pred notranjo preobremenjenostjo in poplavo dražljajev. Naš živčni sistem namreč ni zasnovan za to, da bi nenehno izbiral med neštetimi slikami oziroma partnerji.

3. Pri zmenkih se pogosto pojavijo občutki ali situacije, ki jih ni mogoče tako preprosto razvrstiti. Je v takšnih primerih dobra ideja za nasvet vprašati ChatGPT?

To si povsem lahko predstavljam. ChatGPT lahko ob dobrem opisu situacije ponudi izhodišča za razmislek, naredi dinamiko bolj vidno ali pomaga poimenovati občutke. Veliko ljudi danes uporablja UI kot pomoč pri refleksiji. Zakaj torej ne tudi v situaciji zmenkov, ki jo pogosto zaznamujeta vznemirjenje in stres? To lahko v trenutek prinese nekaj miru, strukture in orientacije. Na koncu pa seveda ne štejejo analize UI, temveč človeški občutki: intuicija, občutek v telesu in medosebna izkušnja.

4. Ali se med ljudmi sploh lahko razvije zbližanje, če se njihova dejanja in besedilna sporočila nenehno analizirajo s pomočjo UI?

Verjetno le površinsko, saj je za pravo bližino potrebno stanje sproščenosti in čustvene odprtosti. Če nenehno analiziramo in optimiziramo, se živčni sistem nikoli zares ne more sprostiti, temveč ostaja v stanju pripravljenosti. Tako se znajdemo v nekakšnem stanju stalnega samonadzora, v katerem prave povezave ni mogoče vzpostaviti. Poleg tega se izgubijo avtentičnost, spontanost in vsi naravni človeški signali, ki jih druga oseba potrebuje, da lahko nastane privlačnost. Za povezavo morata oba živčna sistema vzajemno posredovati in občutiti varnost ter resonanco. Pri tem ne smejo manjkati živost, nesporazumi, negotovost in humor.

5. Nekaterim je pri navezovanju stika prek aplikacij za zmenke težko, ker nimajo ideje, kaj napisati. Je v takšnih primerih kaj narobe s podporo UI?

Mislim, da ne, saj je za veliko ljudi prvo navezovanje stika resnično zahtevno. UI lahko pri tem razbremeni in pomaga, zniža zavoro ter tako zmanjša stres in pomiri živčni sistem. To je vsekakor koristno. Seveda pa komunikacije ne bi smeli v celoti prepustiti UI. Tudi tukaj velja: ljudje intuitivno začutijo, ali za sporočili stojita pristnost in zanimanje ter ali se pokaže osebnost. Ponovno je pomembna čustvena dosegljivost: majhne negotovosti in individualne posebnosti lahko delujejo veliko bolj privlačno in simpatično kot popolnost.

6. Zakaj je avtentičnost pri spoznavanju tako pomembna? In kako UI pri tem ovira?

Ljudje, ki med seboj vzpostavljajo navezanost, potrebujejo čustveno resonanco druge osebe, torej občutek, da so začuteni. V stiku z drugim človekom naš živčni sistem nenehno preverja, ali se počutimo varno in ali se lahko ta resonanca vzpostavi. To se dogaja na nezavedni ravni, na katero razum ne more vplivati. To zaupanje in potrebna zanesljivost pa ne nastaneta primarno prek besed, ki so pravzaprav edina izrazna možnost UI. Nastaneta prek skladnosti in kongruence z drugo osebo – torej prek ujemanja telesne govorice, vedenja, besed, vsebine in čustvene energije. Besede so lahko še tako „popolne“ – bistveno je otipljivo, človeško.

7. Kaj pravite na to, da ima danes veliko ljudi raje virtualne fante ali dekleta?

S psihološkega vidika je to zelo zanimivo. Veliko ljudi hrepeni po bližini in odnosu, hkrati pa jih je zelo strah prizadetosti, razočaranja ali zavrnitve. Partnerji z UI tu ponujajo navidezno varno rešitev: vedno so na voljo, odzivajo se hitro in prijazno ter živčnega sistema nikoli ne preobremenijo s kritiko ali prepirom. Zlasti pri negotovih vzorcih navezanosti ali strahu pred navezanostjo se to nekaterim lahko zdi mamljivo. Kar pa pri tem poleg telesne, človeške in pristne komponente manjka, sta skupna rast in razvoj, ki lahko nastaneta le preko razlik, izzivov in „človeških robov in posebnosti“. Če se v partnerstvu z UI vse dogaja v trajni harmoniji in zgolj po željah človeškega partnerja, ta ne more razviti nikakršne frustracijske tolerance. To pomeni sposobnost, da se dobro spoprijemamo z neskladji in pri tem ostanemo notranje uravnani. Ta sposobnost pa je ključna za zrelo, odraslo in socialno zdravo življenje. Partnerstva z UI lahko sicer vsekakor smiselno delujejo proti osamljenosti, zame pa niso alternativa pristnim odnosom z ljudmi.

„Odnosi so konec koncev tako ali tako vedno naporni!“

8. Kako opazimo, da si v aplikaciji dopisujemo s chatbotom?

Mislim, da je to doživel že vsak, ki je na kratko komuniciral s chatbotom v centru za pomoč kupcem. Takšno komunikacijo bi opisala kot zelo hitro, gladko, izmikajočo se in neosebno. Zato je toliko pomembneje, da se v procesu zmenkov čim prej osebno pogovorimo – po telefonu ali v živo.

9. Kakšno bi bilo vaše priporočilo za pravilno uporabo UI pri zmenkih?

UI je lahko v prvih fazah zmenkov vsekakor koristno orodje. Nikoli pa ne nadomesti pristnega človeškega srečanja ali povezave. Na začetku zmenkov je razumljiva želja, da bi na drugo osebo delovali čim bolj privlačno. Pri tem si lahko nekoliko pomagamo. Veliko odločilnejše pa je, kaj sledi: Kako se počutim v družbi te osebe? Kako je ob tem mojemu telesu? Sem nenehno napet/-a ali se lahko po prvem vznemirjenju sprostim? Se lahko po določenem času pokažem takšen/-na, kot sem? Je prostor za humor in spontanost? In najpomembneje: se v prisotnosti tega človeka počutim varno in avtentično? Vse to je mogoče le v resničnem življenju in povsem brez UI.