Menstrualna kri kot čudežni napoj: osupljiva dejstva iz raziskav

Mit o strupeni menstrualni krvi

V kulturni zgodovini človeštva menstrualna kri nikoli ni uživala dobrega slovesa. V številnih religijah in kulturah je veljala za nečisto, ženske med menstruacijo pa so izključevali iz različnih družbenih dogodkov. Pripisovali so jim, da motijo odsev v ogledalih, povzročajo rjavenje kovin in venenje rastlin. Rimski učenjak Plinij je menstrualno kri celo označil za strup, zdravnik Béla Schick pa je zanjo v 19. stoletju skoval izraz „menotoksin“. Mit o „menstrualnem strupu“ je bil vse do sredine 20. stoletja povsem resno predmet znanstvenih razprav; šele leta 1958 so ga strokovnjaki dokončno ovrgli.

Danes vemo, da je znanost pomen menstrualne krvi stoletja dolgo resno napačno razumela. Odmrlo tkivo in kri pravzaprav ponujata izjemne možnosti za medicino in zdravstveno oskrbo. Preverili smo, katere obetavne pristope preučujejo znanstveniki.

Zakaj se je razvila menstruacija?

Od približno 5.500 znanih vrst sesalcev ima menstruacijo le okoli en do poldrugi odstotek. Poleg človeka se pojavlja še pri nekaterih vrstah opic, netopirjev in glodavcev. Pregledna študija iz leta 2020 jih je naštela komaj 84. Vrste, pri katerih se pojavlja menstruacija, so razpršene po zelo različnih vejah evolucijskega drevesa sesalcev. Evolucijska biologija zato sklepa, da se je menstruacija morala razviti večkrat, med seboj neodvisno. Toda zakaj?

Na kratko: zadebeljena, spreminjajoča se maternična sluznica je koristna tako za zarodek kot za mater. Menstruacija je le (včasih tudi neprijeten ali boleč) stranski učinek te evolucijske prednosti.

Številni sesalci, na primer zajci, sploh nimajo menstruacije, saj pri njih do ovulacije pride šele po parjenju. Pri drugih se maternična sluznica (endometrij) preprosto „reciklira“ – telo jo razgradi in ponovno vsrka. Pri človeku to ni mogoče: zgrajena sluznica je enostavno predebela. Za to pa obstaja dober razlog. Medtem ko se zarodek pri številnih sesalcih na endometrij pritrdi le površinsko, se pri človeku globlje ugnezdi v sluznico in ima tako boljši dostop do energije.

Tudi za matere obstaja prednost, na katero je opozorila evolucijska biologinja Deena Emera. Endometrij pri vrstah z menstrualnim ciklom se med ciklom ne le zadebeli, temveč se hkrati spreminja tudi po svoji zgradbi. Temu procesu pravimo „spontana decidualizacija“. Ta omogoča, da se oplojeno jajčece ugnezdi – vendar ne pregloboko, saj bi bil sicer materin organizem ogrožen. Organizem nosečnice ne more svojih virov brez nadzora prepustiti zarodku. Poleg tega obstaja tveganje za močne krvavitve, če sta krvna obtoka zarodka in matere pretesno povezana.

Kako se menstrualna kri razlikuje od „normalne“ krvi

Menstrualna kri se v več pogledih razlikuje od sistemske oziroma venske krvi.

• Sistemska kri se ob ranah strjuje, da prepreči večjo izgubo krvi. Menstrualna kri pa mora neovirano odtekati, zato vsebuje drugačne koagulacijske (strjevalne) snovi.
• Venska kri je sestavljena predvsem iz rdečih in belih krvničk, plazme in krvnih ploščic. Menstrualna kri pa poleg tega vsebuje tudi tkivo endometrija.
• Poleg tega najdemo v menstrualni krvi edinstvene matične celice in beljakovine, ki jih sistemska kri ne vsebuje.

Tri ključna spoznanja iz raziskav o menstrualni krvi

Čeprav je mesečni cikel star toliko kot človeštvo samo, je raziskovanje menstrualne krvi še vedno v povojih. To je med drugim posledica spolne neenakosti, ki ne zaznamuje le poklicnega življenja in neplačanega skrbstvenega dela, temveč tudi medicino in znanost. V desetletju po letu 2010 je bilo na primer objavljenih približno 15.000 znanstvenih raziskav o spermi, medtem ko jih je bilo na temo menstrualne krvi le okoli 400.

Pri tem menstrualna kri nikakor ni zgolj mesečni odpadek ženskega telesa – je izjemno zanimiva raziskovalna osnova za regenerativne terapije. Poleg tega lahko ponudi pomembne podatke o zdravstvenem stanju ženske, ki ima menstruacijo.

Menstrualna kri vsebuje matične celice z izjemnim potencialom

Maternična sluznica se vsak mesec znova obnovi. Ta proces imenujemo samoobnavljanje. Nobeno drugo tkivo v človeškem telesu ne raste tako hitro in ni tako gosto prepleteno s krvnimi žilami. To omogočajo posebne matične celice.

Ameriški raziskovalci so leta 2007 v ženski menstrualni krvi odkrili novo vrsto matičnih celic, ki se lahko razvijejo vsaj v devet različnih tipov tkiva. Celice izvirajo iz maternične stene, ki je med menstruacijo še posebej močno prekrvavljena. V laboratoriju so se delile 68‑krat hitreje kot matične celice, pridobljene iz popkovnice. Pet mililitrov menstrualne krvi zdrave ženske je zadostovalo, da so v dveh tednih v celični kulturi nastale utripajoče srčne mišične celice.

Pridobivanje matičnih celic iz menstrualne krvi ima v primerjavi s klasičnim odvzemom matičnih celic iz kostnega mozga dve pomembni prednosti. Odvzem je neboleč, neinvaziven in preprost. Poleg tega so matične celice iz menstrualne krvi po naravi prilagojene tvorjenju krvnih žil, medtem ko so matične celice iz kostnega mozga pri tem precej manj učinkovite. Zato so matične celice iz menstrualne krvi še posebej zanimive za zdravljenje srčno-žilnih bolezni in motenj prekrvitve.

Poleg tega imajo matične celice iz menstrualne krvi protivnetne lastnosti, sposobnost uravnavanja imunskega odziva ter podobne regenerativne zmožnosti kot matične celice iz popkovnice. V študiji iz leta 2022 so pri miših celo ublažile simptome multiple skleroze. Raziskovalke in raziskovalci upajo tudi na preboje pri zdravljenju artroze; prve spodbudne rezultate je prinesla študija iz leta 2023.

Menstrualna kri bi lahko revolucionarno spremenila celjenje ran

Med menstruacijo je bazalna plast maternične sluznice odprta rana, ki se v naslednji fazi cikla – proliferacijski fazi – ponovno regenerira. Mednarodna raziskovalna skupina je v menstrualni krvi odkrila 385 beljakovin, ki prispevajo k celjenju ran.

Leta 2018 je raziskovalna skupina z avstralske fakultete University of Adelaide objavila rezultate študije, v kateri je preučevala, kako bi lahko plazmo iz menstrualne krvi uporabili za zdravljenje ran. V petrijevki so vzgojili celični sloj človeške kože in vanj namerno naredili luknjice, ki so jih nato zapolnili s to plazmo. Naslednji dan so bile luknjice 100‑odstotno zaceljene – zahvaljujoč plazmi iz menstrualne krvi. V primerjavi z vensko krvno plazmo se je izkazalo, da je ta rane zacelila le približno 40‑odstotno.

Takšne raziskave vlivajo veliko upanja za zdravljenje opeklin in sladkornih bolnikov, pri katerih je celjenje ran počasnejše.

Menstrualna kri služi za zgodnje odkrivanje bolezni

Bolezni, kot so vnetja ali določene vrste tumorjev, povzročijo, da se v krvi pojavijo posebne beljakovine. V znanosti jim pravimo „biomarkerji“. Zaznati jih je mogoče tudi v menstrualni krvi. Prednost je v tem, da jo je enostavno odvzeti, zato bi lahko ženskam prihranili neprijetne, invazivne in poleg tega drage preiskave.

V menstrualni krvi je na primer mogoče zaznati humane papiloma viruse (HPV), ki lahko povzročijo raka materničnega vratu, kot je v študiji iz leta 2022 dokazal ginekolog Paul Blumenthal z ameriške univerze Stanford. Iz menstrualne krvi je mogoče določiti tudi hemoglobin A1c (HbA1c), enega ključnih kazalnikov pri diagnostiki sladkorne bolezni.

Leta 2025 so švicarski raziskovalci razvili pametni higienski vložek „MenstruAI“, ki zaznava različne biomarkerje v menstrualni krvi. Trenutno lahko prepozna znake vnetij, raka jajčnikov in endometrioze. Opremljen je s testnim trakom, ki ob stiku z menstrualno krvjo razvije barvni indikator – podobno kot pri testu za nosečnost. Ta se lahko odčita s prostim očesom ali s posebej razvito aplikacijo. Vložek naj bi v prihodnje služil zgodnjemu odkrivanju bolezni, posebej pomemben pa bi lahko bil za ženske v državah s slabo razvitim zdravstvenim in socialnovarstvenim sistemom.