Uvajanje goste hrane brez stresa: Odgovori na najpomembnejša vprašanja

Učenje prehranjevanja je pustolovščina, ki naj bi prinašala veselje in zabavo. Vendar pa je veliko staršev ob začetku uvajanja goste hrane negotovih. Komaj so se navadili na dojenje oziroma hranjenje po steklenički, že se ob prvi bolj čvrsti hrani pojavi na tisoče vprašanj.

Kdaj je moj dojenček res pripravljen na uvajanje goste hrane?

• Koordinacija rok in ust: Dojenček lahko z roko prime predmete in jih prinese k ustom.
• Zmanjšanje refleksa izrivanja hrane z jezikom: Če dojenček preveč hrane potisne iz ust, še ni pripravljen. Od konca četrtega meseca življenja lahko refleks izrivanja hrane z jezikom občasno preverite sami, da ugotovite, ali je pripravljen. Kako to storiti: Palec ali ukrivljeno zadnjo stran žlice položite na spodnjo ustnico dojenčka.
• Kontrola trupa in glave: Dojenček bi moral ob začetku uvajanja goste hrane sedeti vsaj delno pokončno, na primer s podporo visokega stola ali v naročju starša. Pri tem se ne sme nagibati naprej.

Ali moram ob začetku uvajanja goste hrane začeti tudi z odstavljanjem od dojenja?

Načeloma uvajanje goste hrane ni namenjeno temu, da bi nadomestilo materino mleko ali začetno mlečno formulo, ki ostajata glavna prehrana v prvem letu otrokovega življenja. Po šestem mesecu starosti pa postane gosta hrana pomemben vnos železa in joda (več o pomanjkanju železa pri dojenčkih preberite spodaj).

Ob začetku uvajanja goste hrane je povsem normalno, da dojenčki pojedo zelo malo. Do trenutka, ko bo dojenček začel jesti cele obroke, lahko mine veliko časa. Starši naj ne pritiskajo nase ali na otroka in naj preprosto še naprej ponujajo gosto hrano, dokler otrok ne pokaže več zanimanja zanjo. Če sta mama ali oče preveč obremenjena glede prehranjevanja, se to seveda odraža tudi na dojenčku. Poleg tega imajo odrasli pogosto napačno predstavo o tem, kakšne količine hrane so za dojenčke običajne. Starši so pogosto mnenja, da njihov dojenček zaužije premalo goste hrane. Predvsem standardne velikosti kozarčkov in otroških menijev namreč pogosto ustvarjajo vtis, da mora vsak dojenček pojesti točno takšno porcijo.

Kaj lahko storim, če moj dojenček zavrača gosto hrano?

Če je dojenček ob začetku uvajanja goste hrane zelo zadržan, lahko starši nežno pomagajo spodbuditi apetit za bolj čvrsto hrano. Pogosto dobro deluje, če pred načrtovanim obrokom goste hrane določijo časovno obdobje, v katerem dojenčka ne dojijo ali mu ne ponudijo stekleničke. Tako lahko dojenček razvije občutek lakote. Po obroku goste hrane se nato dojenček doji ali mu ponudijo stekleničko. Časovnega obdobja pa ne smemo preveč podaljšati, saj zelo lačen dojenček goste hrane običajno ne sprejme najbolje. Tukaj je treba malo preizkušati, kaj najbolje deluje.

Mimogrede, tu ne velja pravilo, da je treba s hranjenjem po začetku uvajanja goste hrane nujno nadaljevati. Starši lahko naredijo tudi premor, če dojenček nenadoma začne zavračati gosto hrano. Še posebej med izraščanjem zob ali ob začasni bolezni se lahko zgodi, da se dojenčki vrnejo k običajni prehrani z materinim mlekom ali začetno mlečno formulo.

Če dojenček do devetega meseca res ne pokaže nobenega zanimanja za gosto hrano in uživa le materino mleko ali začetno mlečno formulo, je treba podrobneje preveriti oskrbo z železom. V takem primeru naj starši med rednimi pregledu pri pediatru oz. pediatrinji izpostavijo temo uvajanja goste hrane.

Kako veliko je tveganje za pomanjkanje železa pri dojenčkih?

Zlasti doječe matere pogosto slišijo, da materino mleko ob začetku uvajanja goste hrane ne zagotavlja več dovolj hranil za njihovega dojenčka. Res je, da materino mleko v primerjavi z drugimi živili (in tudi z začetno mlečno formulo) vsebuje malo železa. Vendar pa se železo iz materinega mleka zelo dobro absorbira v telesu, za kar med drugim poskrbi beljakovina laktoferin, ki je prisotna v materinem mleku.

Kako dobre so zaloge železa pri dojenčku, je odvisno tudi od drugih dejavnikov, ne le od prehrane. Na to vplivajo na primer oskrba z železom med nosečnostjo, prezgodnji porod ali čas ločitve od posteljice. Tudi način poroda (vaginalni porod ali carski rez) lahko igra vlogo.

Če starši sumijo na pomanjkanje železa, se lahko v pediatrični ambulanti opravi preprost test s prstom, pri katerem se odvzame majhna količina krvi za določitev vrednosti železa. Samo z železom bogato prehrano običajno ni mogoče odpraviti pomanjkanja. V takih primerih je potrebno dodajanje železa. Po izkušnjah se z dodajanjem železa pri dojenčkih pogosto poveča tudi apetit, saj je zmanjšan apetit lahko simptom pomanjkanja železa, prav tako kot bledica, utrujenost in slaba pridobitev telesne teže.

Na splošno je pomanjkanje železa pri zdravih, donošenih otrocih v zahodnih državah redko. V Evropi ima glede na regijo med pet in dvajset odstotkov otrok, starih od enega do treh let, pomanjkanje železa. Številke so višje v (južno)vzhodnih evropskih državah, kjer je pitje kravjega mleka kot nadomestka za materino mleko v prvem letu življenja bolj razširjeno kot v drugih evropskih državah. Kravje mleko je namreč eden glavnih povzročiteljev pomanjkanja železa pri dojenčkih in malčkih.

Ali lahko pri uvajanju goste hrane naredimo veliko napak?

Priporočila za uvajanje goste hrane se po svetu zelo razlikujejo. To kaže, da pri vseh vprašanjih ni enoznačnega prav ali narobe.

Pri nekaterih živilih pa velja, da niso primerna za dojenčke. Veliko teh prehranskih omejitev se ujema s priporočili za prehrano med nosečnostjo.

Za dojenčke neprimerna živila so:

• Alkohol in kofein.
• Sol in pekoče začimbe, kot je čili.
• Predelani mesni izdelki, med drugim zaradi visoke vsebnosti soli.
• Sladkor in sladkorni nadomestki: Sladkor vsebuje „prazne“ kalorije in spodbuja nastanek kariesa.
• Med: Kot surov izdelek lahko med vsebuje spore, ki jih dojenčkov želodec ne more nevtralizirati. V redkih primerih lahko pride do tako imenovanega botulizma pri dojenčkih, potencialno življenjsko nevarne okužbe.
• Surovi in nepasterizirani živalski proizvodi: Surovo mleko in surovo meso lahko povzročita nevarne okužbe s salmonelo, listerijo in drugimi patogeni.
• Tuna, mečarica, morska plošča in ščuka: Te vrste rib pogosto vsebujejo visoke koncentracije živega srebra, kar je škodljivo za jetra.
• Riževi napitki: Ta mlečni nadomestek je lahko onesnažen z arzenom.

Dodati je treba še nekaj pravil: Dojenčkom ne bi smeli ponujati kravjega mleka kot pijačo. Lahko ga dodate v kašico, vendar ne sme nadomestiti materinega mleka ali začetne mlečne formule. V okviru obroka se lahko ponudi ena porcija mleka oziroma mlečnih izdelkov na dan, vendar ne več kot to do prvega rojstnega dne. Deloma tudi zato, ker kravje mleko zavira absorpcijo železa. Prav tako niso priporočljivi mlečni izdelki z zmanjšano vsebnostjo maščob za dojenčke. Maščoba je namreč pomembno hranilo.

Kdor se ob začetku uvajanja goste hrane namesto kašic odloči za metodo BWL, kjer dojenček hrano lahko drži v roki, naj poskrbi, da ta ne predstavlja tveganja za zadušitev. Oreščke je treba dojenčkom ponuditi le mlete ali v obliki masla. Sadje z napeto in elastično površino (kot na primer grozdje ali borovnice) je treba razrezati na četrtine.

S katerim kašicami naj začnem uvajanje goste hrane?

V številnih priročnikih za uvajanje goste hrane je priporočljivo, da začnete s kašico iz zelenjave, škroba (npr. krompir, testenine, žitarice) ter vira beljakovin in železa (npr. meso, ribe, jajca, stročnice). Šele nato naj se dodajo mlečno-žitne kašice. Razlog za to je, da naj bi prvi obrok zagotavljal železo. Kalcij se že tako ali tako absorbira preko materinega mleka ali začetne mlečne formule.

Odlični viri železa so na primer meso, oreščki ali trdo kuhan rumenjak. Kašico lahko obogatite tudi z naribanimi bučnimi semeni, dobro kuhano in pretlačeno lečo ali edamamom. Ni nujno, da je vedno meso vir železa.

Ali je doma pripravljena kašica boljša izbira za dojenčka kot kupljene kašice?

Na to vprašanje ni mogoče podati enoznačnega odgovora, saj je odvisno od preferenc in vsakdanjih okoliščin posamezne družine. Lahko kombinirate kupljene kašice, doma pripravljene kašice in skupno prehranjevanje za družinsko mizo.

Kupljene kašice so še posebej priročne na poti, saj jih lahko hitro kupite v vsaki drogeriji. So pasterizirane, zato jih ni treba niti segrevati, če so sveže (!) odprte. Poleg tega so večinoma optimalno sestavljene. Tisti, ki kašice pripravljajo doma, morajo namreč sami paziti na hranilne vrednosti.

Pri doma pripravljenih kašicah je pogosta večja raznolikost. Zaradi poznanih okusov in sestavin je lahko prehod na družinsko prehrano po obdobju kašic lažji. Če zelo pogosto ali izključno hranite s kupljenimi kašicami, je pomembno, da poskrbite za raznolikost in pestrost. Kupljene kašice so si namreč precej podobne.

Mnogi starši se držijo priljubljenih vrst kupljenih kašic, namenjenih starostni skupini šestega ali sedmega meseca. Pomembno pa je, da dojenčka sčasoma navadimo na teksture s koščki. Obstajajo študije, ki nakazujejo povezavo z kasnejšim prehranjevalnim vedenjem. Otroci, ki so se šele pri devetih ali desetih mesecih spoznali z drugačnimi teksturami, so pri sedmih letih bolj izbirčni pri prehrani.

Pomembno je, da kašica – ne glede na to, ali je doma pripravljena ali kupljena – vsebuje eno do dve čajni žlički olja na 100 gramov, kar naredi veliko razliko pri energijski vrednosti.

Ali je metoda BLW primerna za uvajanje goste hrane?

Pri metodi BLW (metoda hranjenja na pobudo otroka) dojenčka ne hranimo, temveč mu ponudimo živila, ki jih lahko samostojno je. Glavni očitki pri izključnem BLW so večje tveganje za zadušitev ter dejstvo, da dojenčki pogosteje razvijejo pomanjkanje železa ter pogosto ne pridobivajo tako dobro na teži in velikosti kot dojenčki, ki jedo kašice. Prav zato je ena izmed možnosti, da se odločite za kombiniranje kašic in metode BLW. Načeloma pa lahko hrano ponujate tudi izključno po metodi hranjenja na pobudo otroka, če ste dobro informirani.

Tveganje za zadušitev pri metodi BLW

Da bi zmanjšali tveganje za zadušitev, upoštevajte naslednje nasvete:
• Hrana, ki jo ponudite, naj bo dovolj mehka, da jo lahko stisnete med palec in kazalec. To približno ustreza pritisku, ki ga dojenček lahko ustvari z jezikom proti nebu ust. Tako ima hrana ustrezno konsistenco in je varna za dojenčka.
• Oreščke ponudite le mlete ali v obliki masla.
• Sadje z napeto elastično površino (kot so grozdje ali borovnice) razrežite na četrtine.
• Dojenčka je treba med hranjenjem vedno nadzorovati.
• Dojenček mora med hranjenjem sedeti pokončno. Gugalnik ni primeren za metodo BLW.

Izbira hrane pri metodi BLW

Pri metodi BLW je ključnega pomena, da z izbiro primernih živil zagotovite ustrezno oskrbo s hranili, še posebej železom. Starši naj dojenčku ne dajejo kar naključno izbranih kosov hrane. Pri vsakem obroku naj bodo ponujene tri do štiri različne vrste hrane, od katerih naj ena vsebuje veliko železa, na primer meso. Ena naj bo energijsko bogata, kot je avokado, mlečni izdelek ali maslo iz oreščkov. Kot tretja komponenta naj bo vključena zelenjava in/ali sadje. Ta priporočila temeljijo tudi na študijah.

Nasveti za uvajanje hrane po metodi BLW

Načeloma se lahko dojenček, ki je bil doslej navajen izključno tekoče hrane, kot sta materino mleko ali začetna formula, brez vmesnega koraka hranjenja z kašicami neposredno privadi na „bolj trdo“ hrano. Vendar pa ne bi smeli takoj začeti z zahtevnejšimi živili, saj to motorično še ne deluje. Dojenček pri šestih mesecih še ne more jesti četrtink borovnic, ker jih ne more prijeti. Pri uvajanju hrane z metodo BLW je bolje začeti z mehko hrano, ki je približno v obliki in velikosti prsta odrasle osebe. Hrana, narezana na trakove, ali brokolijevi cvetovi so primerni, saj jih dojenček lahko prime z značilnim prijemom z dlanjo. Šele pri devetih mesecih dojenček osvoji pincetni prijem. Od takrat naprej lahko ponudimo tudi manjše koščke, kot so naribana ali narezana živila.

BLISS – izboljšana različica BLW?

Ko govorimo o metodi BLW, ki se izvaja ob upoštevanju teh varnostnih ukrepov in kjer starši odgovorno izbirajo živila, govorimo tudi o metodi BLISS. Ta izraz pomeni Baby-led Introduction to Solids in ga je uvedla raziskovalna skupina v novozelandski študiji. Metoda BLISS temelji na načelih metode BLW, a je varnejša in nutritivno bogatejša. Njen glavni cilj je zagotoviti zadosten vnos železa in energije ter zmanjšati tveganje za zadušitev, hkrati pa dojenčku omogoča avtonomijo pri hranjenju. Študija je pokazala, da je ta pristop za dojenčke varen.