Histaminska intoleranca: kaj se v resnici skriva za njo in kaj pomaga ublažiti težave

Kaj je histamin?

Histamin je snov, ki se pojavlja v človeškem telesu, pa tudi v bakterijah, živalih in rastlinah. Uvrščamo ga med tako imenovane biogene amine, snovi, ki nastanejo pri razgradnji aminokislin oziroma beljakovin. Po eni strani ga v telo vnesemo s hrano, po drugi pa ga proizvaja tudi telo samo.
Histamin deluje kot prenašalec sporočil in se shranjuje v najrazličnejših celicah, na primer v mastocitih imunskega sistema. To so specializirane obrambne celice, ki se nahajajo predvsem v koži, sluznicah, dihalih in črevesju. Pomembno vlogo imajo pri obrambnih procesih in celjenju ran. Histamin namreč poskrbi, da obrambne celice po krvi hitro prispejo tja, kjer jih telo potrebuje. Poleg funkcij v imunskem sistemu ima histamin pomembne naloge tudi pri prebavi in delovanju živčnega sistema.

Kaj je histaminska intoleranca?

Izraza „histaminska intoleranca“ ali „preobčutljivost na histamin“ natančno gledano nista povsem pravilna. Ker je histamin pomemben telesu lasten prenašalec sporočil, telo nanj ne more razviti intolerance. Bistvo je prej v tem, da je histamina v telesu preveč in da je porušeno ravnovesje med njegovim vnosom in razgradnjo. Šele ko se sprošča v preveliki količini ali ko razgradnja ne deluje pravilno, se ravnovesje poruši in pojavijo se težave, kot so glavoboli, trebušni krči, kožni izpuščaji ali težko dihanje. Pravilnejši izraz je zato „sindrom presežka histamina“ ali „histaminoza“.

Vsak človek ima osebni tolerančni prag za histamin, ki določa, kako močno se odzove na določeno obremenitev. Ocenjuje se, da je prizadetih od enega do treh odstotkov prebivalstva.

Za razliko od laktozne ali fruktozne intolerance sindrom presežka histamina ni nujno trajno stanje. Simptomi se lahko pojavijo tudi le prehodno, na primer po črevesnem obolenju ali po zdravljenju z antibiotiki. S pravim znanjem in nekaj potrpežljivosti je mogoče težave obvladati ter si dolgoročno povrniti kakovost življenja.

Kateri simptomi se pojavijo, ko je v telesu preveč histamina?

Simptomi sindroma presežka histamina (pogovorno „histaminske intolerance“) so zelo raznoliki in individualni. Prizadenejo lahko celotno telo in jih ni mogoče pripisati enemu samemu organu. Nekateri se pojavijo že po nekaj minutah, drugi šele po več urah. Prav zato je postavitev diagnoze pogosto zahtevna.

Med najpogostejše težave sodijo:

• utrujenost
• glavobol
• razbijanje srca, motnje srčnega ritma
• kožne reakcije, otekline, koprivnica
• nihanje krvnega tlaka
• izcedek iz nosu brez prehlada
• slabost, bolečine v trebuhu, napenjanje, driska
• menstrualne težave

Kako pride do presežka histamina?

Po besedah strokovnjakov ima lahko sindrom presežka histamina tri vzroke: telo vnese preveč histamina, telo ga samo proizvaja v preveliki količini ali pa je njegova razgradnja motena.

Preveč histamina zaradi prehrane

Velja preprosto pravilo: dlje ko je živilo zorelo, fermentiralo ali bilo shranjeno, več biogenih aminov – med njimi tudi histamina – vsebuje. Pri težavah zato ni pomembno le izogibanje živilom z veliko histamina, temveč tudi prepoznavanje živil, ki vsebujejo druge biogene amine. Ti namreč zavirajo razgradnjo histamina in tako zvišujejo njegovo raven.

Probiotiki, ki so v naravni obliki prisotni v številnih živilih, so lahko koristni, lahko pa tudi problematični. Strokovnjaki klinične prehrane opozarjajo, da so za zdaj še premalo raziskani. Zato je treba probiotike pri občutljivosti na histamin uporabljati premišljeno in previdno. Njihovo popolno črtanje z jedilnika ni priporočljivo, saj imajo številne pozitivne učinke, med drugim lahko krepijo mikrobiom.

Tudi nekatera zdravila lahko sproščajo histamin, denimo acetilsalicilna kislina, ki jo vsebuje aspirin.

Prekomerna proizvodnja histamina

Pogosto so za porušeno ravnovesje histamina krivi hormoni. Približno 80 odstotkov oseb s presežkom histamina je žensk. Estrogen spodbuja sproščanje histamina in zavira njegovo razgradnjo. Težave se lahko izraziteje pojavijo zlasti okoli ovulacije in pred začetkom menstruacije. Progesteron deluje kot protiutež histaminu, vendar se njegova raven s starostjo znižuje. Zato je po menopavzi prizadetih več oseb. Strokovnjaki pojasnjujejo, da lahko tudi zmanjšano delovanje ščitnice upočasni razgradnjo histamina, še posebej pri Hashimotovem tiroiditisu.

Poleg tega lahko neugodno sestavljen črevesni mikrobiom, stres, pomanjkanje spanja, telesne obremenitve ali motnje v presnovi povzročijo, da mastociti v imunskem sistemu proizvajajo preveč histamina.

Motena razgradnja histamina

Vzrokov za nezadostno razgradnjo prisotnega histamina je lahko več. Med njimi so genetski dejavniki, bolezni jeter, poškodbe črevesne sluznice, celiakija, Crohnova bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, akutne okužbe prebavil in neustrezna bakterijska poselitev črevesja.

Uživanje alkohola in drog, določena zdravila ali pomanjkanje hranil (vitamina B6, vitamina B12, folne kisline, vitamina C ali cinka) prav tako zavirajo razgradnjo histamina. Včasih pa je razlog preprosto višja starost, zaradi katere se telo na histamin odziva občutljiveje.

Katera krvna vrednost pokaže histamin?

Pot do diagnoze je za številne osebe pogosto dolga. Laboratorijske preiskave, s katero bi bilo mogoče sindrom presežka histamina nedvoumno dokazati, žal ni. Posamezne laboratorijske vrednosti za zanesljivo diagnozo niso dovolj zanesljive, saj močno nihajo in ne odražajo nujno dejanskega dogajanja v telesu. Diagnoza zato temelji na več sestavnih delih: poleg krvnih preiskav vključuje podrobno anamnezo, izključitev drugih bolezni, preiskave urina in blata, vodenje prehranskega dnevnika ter provokacijske teste.

Pri sindromu presežka histamina mikrobiomske preiskave blata niso koristne. Preveč od približno 2000 vrst bakterij je namreč še nepoznanih. Kot smiselne laboratorijske preiskave strokovnjaki priporočajo določanje kalprotektina (ta lahko kaže na vnetno dogajanje v prebavilih), patogenih klic, žolčnih kislin ali maščobnih kislin v blatu. Tudi encim elastaza lahko nakazuje moteno prebavo maščob. Te vrednosti lahko opozorijo na presnovno bolezen, ki posebej vpliva na histaminsko ravnovesje v presnovi.

Katera živila vsebujejo veliko histamina?

Pri tako imenovani „histaminski intoleranci“ je sprememba prehrane ključnega pomena. Da ne bi prišlo do pomanjkanja hranil, naj poteka ob strokovnem svetovanju in spremljanju strokovnjakov klinične prehrane.

Problematična živila pri sindromu presežka histamina so paradižnik, špinača, jajčevci, avokado, banane, citrusi, jagode, oreščki, čokolada, zorjeni sir (trdi sir), ribe in morski sadeži, fermentirani izdelki (npr. kislo zelje, kimči), zorjeno in predelano meso (npr. salama, šunka) ter kis. Pri sindromu presežka histamina se je priporočljivo izogibati tudi pripravljenim izdelkom z veliko aditivi ali industrijsko predelanim živilom, prav tako alkoholu, nikotinu in kavi. Bolje prenosljiva alternativa je kava brez kofeina. Previdnost je potrebna tudi pri izdelkih, ki vsebujejo kvas.

Strokovnjaki poudarjajo, da je prenašanje živil zelo individualno. Zato je bistveno prepoznati osebne sprožilce in se dolgoročno postopoma približati čim bolj običajnemu načinu prehranjevanja. To lahko pomeni tudi, da se količina kritičnega živila preprosto zmanjša. Zdravniki menijo, da so manjše porcije na splošno priporočljive, saj lahko tudi živila, ki jih telo dobro prenaša, v večjih količinah sprožijo simptome.

Živila naj bodo pripravljena in zaužita čim bolj sveža. Pokvarljiva živila je treba nujno hraniti na hladnem. Ostankov hrane ni najbolje shranjevati v hladilniku, temveč jih je bolje zamrzniti. Zamrznjeno hrano je treba hitro odtajati in pripraviti. Že kratek čas – govorimo o nekaj minutah – zunaj hladilnika spodbuja rast bakterij, ki tvorijo histamin.

Koristno je tudi poskrbeti za prehrano, bogato z vitamini. Zlasti vitamin B6 in vitamin C spodbujata razgradnjo histamina. Za krepitev črevesnega mikrobioma je pomemben zadosten vnos vlaknin. Ker je histamin topen v vodi, je priporočljivo piti tudi veliko vode. To podpira razgradnjo in izločanje histamina.

Kako lahko še znižamo raven histamina?

Samo sprememba prehrane pogosto ni dovolj, da bi težave povsem izzvenele. Zato velja posebno pozornost nameniti tudi drugim dejavnikom, predvsem dobri higieni spanja in učinkovitemu obvladovanju stresa. Pomembno vlogo ima tudi aktiven življenjski slog: gibanje zmanjšuje stres, spodbuja presnovo in podpira razgradnjo histamina. Prednost pa ima zmerno gibanje, ki telesa ne obremeni preveč. Preveč intenzivna vadba namreč za telo pomeni stres in ponovno spodbuja izločanje histamina.

Kdor upošteva vse te dejavnike, telesu omogoči, da si opomore od presežka histamina. Po mnenju strokovnjakov gre dolgoročno za to, da odpravimo vzroke in znova povečamo individualno toleranco.

Ali obstajajo zdravila proti histaminski intoleranci?

Osebe s sindromom presežka histamina lahko – po posvetu z zdravnikom – posežejo tudi po zdravilih. Na voljo so antihistaminiki (blokatorji H1 in H2 ali loratadin), encimski pripravki (kapsule DAO), stabilizatorji mastocitov in elektrolitske raztopine. Za nujne primere je priporočljivo imeti pri sebi vedno encimski pripravek ali ustrezen antihistaminik. To olajša na primer obisk restavracije, kjer virov histamina pogosto ni tako lahko prepoznati. Vendar ta zdravila niso dolgoročna rešitev, saj ne odpravljajo vzroka presežka histamina. Poleg tega ne morejo nadomestiti spremembe prehrane.

Recept: Rezanci s koromačem, papriko in sirom

Za 2 osebi | Priprava: 25 minut

Sestavine:

• 180 g polnozrnatih širokih rezancev
• sol
• 1 majhna rdeča čebula
• 1 koromač (pribl. 300 g; z zelenjem)
• 1 majhna rdeča paprika
• 100 g sladkega graha v strokih
• 1 strok česna
• 60 g mladega sira gavda (45 % maščobe v suhi snovi)
• 2 jedilni žlici oljčnega olja
• 1 čajna žlička koromačevih semen
• poper
• 2 stebli bazilike

Hranilne vrednosti na porcijo:

pribl. 620 kcal, 24 g beljakovin, 24 g maščob, 68 g ogljikovih hidratov, 17 g prehranskih vlaknin

Priprava:

Rezance skuhajte v večji količini vrele osoljene vode po navodilih na embalaži, da ostanejo al dente.

Čebulo olupite, razpolovite in narežite na tanke rezine. Koromač očistite, operite in razrežite na četrtine, trdi kocen odstranite, nežno zelenje pa prihranite. Koromač narežite na tanke trakove. Papriko razrežite na četrtine, očistite, operite in narežite na približno 2 cm velike kocke. Stroke sladkega graha preberite, operite in poševno razpolovite. Česen olupite in drobno sesekljajte. Gavdo naribajte.

Čebulo, koromač in papriko v veliki ponvi s premazom proti prijemanju na olju pri srednji temperaturi pražite približno 3 minute. Dodajte sladki grah in česen ter na kratko popražite. Koromačeva semena strite v možnarju in jih dodajte zelenjavi, nato zelenjavo solite in poprajte.

Rezance odcedite na cedilu, pri tem pa prihranite približno 125 ml vode od kuhanja. Rezance in vodo od kuhanja dodajte zelenjavi v ponvi ter vse skupaj na nizki temperaturi pustite stati še 2 do 3 minute. Baziliko operite, osušite in osmukajte liste. Zelenje koromača grobo sesekljajte. Rezance razporedite v globoke krožnike in jih posujte s sirom. Okrasite z baziliko in zelenjem koromača.

Namig za preizkus:
V zelenjavni omaki lahko papriko nadomestite s 150 g razpolovljenih koktajl paradižnikov – pred tem preverite, kako jih prenašate. Namesto gavde se dobro poda tudi sveže nariban parmezan ali sir grana padano – tudi pri njem predhodno preverite, kako ga prenašate.