Pomanjkanje železa pri ženskah: Kaj svetujejo ginekologi

Zakaj naše telo potrebuje železo?

Železo sodi med življenjsko pomembne elemente v sledovih, ki jih telo ne more tvoriti samo. Večina železa v telesu je vezana v hemoglobinu rdečih krvničk. Zaloge železa so tudi v jetrih, vranici in kostnem mozgu, železo pa je prisotno še v mioglobinu, rdečem mišičnem barvilu.

Hemoglobin prenaša kisik iz pljuč do naših organov in mišic. Če železa primanjkuje, je oskrba s kisikom vse slabša. Železo je potrebno tudi za tvorbo energije v celicah, delovanje mišic in imunskega sistema ter različne presnovne procese. Med drugim je pomembno za sintezo DNK in presnovo vitaminov A, D in K.

Kako prepoznamo pomanjkanje železa?

Po mnenju strokovnjakov se težave zaradi pomanjkanja železa pogosto razvijajo postopoma in niso vedno značilne. Utrujenost, zmanjšano telesno zmogljivost ali težave s koncentracijo včasih pripišemo drugim vzrokom, na primer napornemu družinskemu vsakdanu z majhnimi otroki, preveliki miselni obremenitvi ali pomanjkanju spanja.

Za pomanjkanje železa so značilni naslednji simptomi:

• nenavadna ali dolgotrajna utrujenost težave s koncentracijo in »možganska megla«
• zmanjšana telesna zmogljivost
• glavoboli ali omotica
• razbijanje srca ali kratka sapa ob naporu
• bledica
• izpadanje las in lomljivi nohti
• razpokani ustni kotički
• nemirne noge, zlasti zvečer
• večja dovzetnost za okužbe

Kateri laboratorijski kazalniki kažejo na pomanjkanje železa?

Vrednost serumskega železa kaže trenutno količino železa, ki kroži v krvi – bodisi v prosti obliki bodisi vezano na transportne beljakovine. »Sama vrednost serumskega železa ni zelo povedna, saj močno niha,« pojasnjujejo strokovnjaki. »Posamezne vrednosti zato nikoli ne smemo presojati ločeno. Tudi referenčna območja se lahko med laboratoriji razlikujejo.«

Najpomembnejši kazalnik zalog železa je feritin, ki pokaže, kako dobro so te zaloge napolnjene. Pri zdravih odraslih vrednost feritina pod 15 µg/l po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kaže na izpraznjene zaloge. Ob težavah pa številni strokovnjaki že vrednosti pod približno 30 µg/l ocenjujejo kot prenizke. »Natančna presoja je odvisna od simptomov, laboratorijskih izvidov in okoliščin posameznika,« poudarjajo ginekologi.

Feritin se lahko zviša pri vnetjih, okužbah ali nekaterih kroničnih boleznih. »Navidezno normalna vrednost lahko zato prikrije pomanjkanje,« opozarjajo. Po merilih SZO je lahko pri vnetnih boleznih s pomanjkanjem železa združljiva že vrednost feritina pod 70 µg/l.

Poleg feritina zato upoštevamo tudi druge laboratorijske kazalnike:

• Hemoglobin (Hb) pokaže, ali je že prisotna slabokrvnost (anemija). »Pri nenosečih ženskah SZO o anemiji govori pri vrednosti pod 12 g/dl. V nosečnosti je mejna vrednost praviloma nižja in je odvisna tudi od obdobja nosečnosti,« pojasnjujejo ginekologi.
• Povprečni korpuskularni volumen (MCV) in povprečna količina hemoglobina v eritrocitu (MCH) opisujeta velikost rdečih krvničk oziroma vsebnost hemoglobina v njih. Pri dalj časa trajajočem pomanjkanju železa sta obe vrednosti pogosto znižani.
• Nasičenost transferina pokaže, kolikšen delež transportne beljakovine transferin je dejansko nasičen z železom. Nizka nasičenost podpira diagnozo.
• C-reaktivni protein (CRP) je najpomembnejši laboratorijski kazalnik vnetja, ki lahko vpliva na vrednost feritina.

Pomanjkanje železa ali anemija zaradi pomanjkanja železa

Pri pomanjkanju železa se najprej zmanjšajo njegove zaloge. Anemija zaradi pomanjkanja železa se razvije šele pozneje, ko telo ne more več tvoriti dovolj hemoglobina in rdečih krvničk. Vendar normalna krvna slika ne izključuje zgodnjega pomanjkanja železa. Težave se zato lahko pojavijo, čeprav je vrednost hemoglobina še v normalnem območju.

Pri izraziti anemiji zaradi pomanjkanja železa se lahko pojavijo težko dihanje, razbijanje srca, huda oslabelost ali težave s krvnim obtokom. »Takšne težave je treba čim prej zdravniško razjasniti,« opozarjajo ginekologi.

Kaj povzroča pomanjkanje železa?

Med skupine z večjim tveganjem sodijo dojenčki, otroci in mladostniki, ženske pred menopavzo, nosečnice, vrhunske športnice in športniki ter pogosti krvodajalci. Ljudje, ki se prehranjujejo vegetarijansko ali vegansko, morajo posebno pozornost nameniti uravnoteženemu jedilniku in zadostnemu vnosu hranil. Kronične vnetne bolezni prebavil, na primer Crohnova bolezen ali celiakija, lahko zmanjšajo absorpcijo hranil iz prebavil. Tudi po operacijah želodca ali črevesja je lahko absorpcija železa zmanjšana. Pri kroničnih vnetjih, raku in debelosti je lahko moteno sproščanje shranjenega železa iz telesnih tkiv v krvni obtok. Takrat govorimo o funkcionalnem pomanjkanju železa. Pomanjkanje lahko povzročijo tudi izguba krvi ob nesrečah ali porodih ter neopazne krvavitve v prebavilih. Po mnenju strokovnjakov pri ponavljajočem se pomanjkanju železa tega ni dovolj le nadomeščati, temveč je treba vedno poiskati tudi vzrok.

Pomanjkanje železa pri ženskah

Pri ženskah z menstruacijo je redna izguba krvi eden najpogostejših vzrokov za pomanjkanje železa. Posebej ogrožene so ženske in dekleta z zelo dolgimi ali močnimi menstruacijami, saj se z vsakim mililitrom krvi izgublja tudi železo. Potrebe po železu so občutno večje tudi med nosečnostjo in dojenjem.

KDAJ GOVORIMO O PREMOČNI MENSTRUACIJI?

Hipermenoreja pomeni nenormalno močno menstrualno krvavitev. Toda koliko krvi je preveč in kaj je še v mejah normale? Kako sploh oceniti količino krvi? »V vsakdanjem življenju nikomur ni treba meriti količine krvi do mililitra natančno,« pojasnjujejo strokovnjaki. »Odločilno je, koliko krvavitev vpliva na življenje. Z medicinskega vidika velja menstruacija za močno, kadar izguba krvi omejuje telesne, družabne ali poklicne dejavnosti.« Značilni znaki močne menstruacije so:

• Higienski vložek ali tampon je treba zamenjati že po eni do dveh urah.
• Hkrati je treba uporabljati dva menstrualna izdelka, na primer poleg menstrualne skodelice še vložek.
• Krvavitev traja dlje kot sedem dni.
• Izločajo se večji krvni strdki.
• Kljub menstrualni zaščiti kri premoči oblačila ali posteljnino.
• Zaradi krvavitve se ženska odpove športu, delu ali drugim dejavnostim.
• Med menstruacijo ali po njej se pojavijo huda utrujenost, omotica ali težko dihanje.

»Zelo močna menstruacija ni nekaj, kar bi morala ženska preprosto prenašati,« poudarjajo ginekologi. »V ozadju so lahko na primer hormonske motnje, miomi, polipi, adenomioza ali redkeje motnje strjevanja krvi.« Dekleta in ženske s težavami naj zato opravijo ginekološki pregled, da se ugotovita vzrok in ustrezno zdravljenje.

Železo pri načrtovanju nosečnosti in med nosečnostjo

Zadosten vnos železa je pri načrtovanju nosečnosti in med nosečnostjo zelo pomemben. »Pomanjkanje železa sicer ne preprečuje nujno zanositve, vendar je za telo veliko ugodneje, če so zaloge železa ob začetku nosečnosti dobro napolnjene,« pojasnjujejo ginekologi.

Najbolje je zaloge železa preveriti že pred nosečnostjo, zlasti ob močnih menstruacijah, veganski ali vegetarijanski prehrani, preteklem pomanjkanju železa ali izraziti utrujenosti. Med nosečnostjo se redno preverja krvna slika. Ob povečanem tveganju ali odstopajoči vrednosti hemoglobina je treba dodatno določiti tudi feritin.

Med nosečnostjo se namreč potrebe po železu povečajo, ker mora telo tvoriti več krvi za oskrbo posteljice in otroka. Po navedbah avstrijskega zdravniškega časopisa ima železo pomembno vlogo pri rasti in razvoju osrednjega živčevja ter možganskih funkcij nerojenega otroka. Pomanjkanje železa z anemijo ali brez nje poveča tudi tveganje za prezgodnji porod, nizko porodno težo ter perinatalno in neonatalno umrljivost. Stanje preskrbljenosti z železom vpliva tudi na dojenje in količino materinega mleka, saj to nastaja iz krvi. Pri anemiji zaradi pomanjkanja železa je lahko količina mleka manjša.

Železovih pripravkov pa ne smemo jemati v velikih odmerkih na lastno pest. O odmerku, izbiri pripravka in trajanju zdravljenja se je treba posvetovati z lečečim zdravnikom.

Kako zdravimo pomanjkanje železa?

Infuzije železa in železovi pripravki

Kdaj lahko pomanjkanje železa zdravimo s peroralnimi pripravki železa in kdaj je potrebna infuzija železa? »Pri blagem do zmernem pomanjkanju so peroralni pripravki železa navadno prva izbira,« pojasnjujejo strokovnjaki. »Ključno je, da izbrani pripravek vsebuje terapevtsko zadostno količino elementarnega železa. Običajen multivitaminski pripravek za zdravljenje dejanskega pomanjkanja večinoma ne zadostuje.«

Vendar peroralnih pripravkov železa ne prenašajo vsi enako dobro. Povzročijo lahko slabost, bolečine v trebuhu, zaprtje ali drisko. Temno obarvano blato pa je večinoma nenevarno. »Ustrezen odmerek in pogostost jemanja je treba določiti za vsakega posameznika,« menijo ginekologi.

Intravensko nadomeščanje železa je smiselno predvsem, kadar:

• bolnik peroralnih pripravkov kljub prilagoditvam ne prenaša,
• se železo iz črevesja ne absorbira v zadostni meri,
• je treba izrazito pomanjkanje hitro nadomestiti,
• je prisotna huda anemija,
• se nadaljujejo pomembne izgube krvi ali
• zdravljenje s peroralnimi zdravili ni dovolj učinkovito.

»Infuzija pa ni velnes tretma za nespecifično utrujenost,« poudarjajo strokovnjaki. »Uporabiti jo je treba le po potrjeni diagnozi, izračunu potreb po železu ter zdravniški presoji koristi in tveganj.« Tudi po uspešnem zdravljenju je treba ugotoviti vzrok pomanjkanja – sicer se bodo zaloge kmalu znova izpraznile.

Prehrana, bogata z železom

Telo železa ne more tvoriti samo, zato ga moramo redno vnašati s hrano. Telo železo iz živalskih virov izkoristi bolje kot železo iz rastlinskih virov. Pri vegetarijanski ali veganski prehrani zato železo velja za kritično hranilo, priporočljivo pa je tudi dietetično svetovanje. Kdor skrbno izbira rastlinske vire železa, lahko doseže primerljiv, včasih celo večji vnos kot vsejedi.

Dobri viri železa so polnozrnata žita, meso, zlasti drobovina, kot so jetra in ledvice, stročnice, na primer leča, fižol in grah, zelena listnata zelenjava, na primer špinača in motovilec, ter oreščki in semena, denimo bučna semena in indijski oreščki. Veliko železa vsebujejo tudi lisičke in temna čokolada, vendar jih ne bi smeli uživati v večjih količinah. Vitamin C izboljša absorpcijo železa, medtem ko jo nekatere rastlinske sestavine, tako imenovani polifenoli, na primer v kavi in črnem čaju, zavirajo.